Jedro

Spor o veljavnosti oporoke se tiče vseh dedičev, zato morajo v pravdi, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, sodelovati vsi. Enako velja za pravdo za ugotovitev neobstoja zakonite dedne pravice - v njej morajo sodelovati vsi zakoniti dedič.

Če se s poznejšo oporoko izrecno ne prekliče prejšnja oporoka, ostanejo določila prejšnje oporoke v veljavi, kolikor niso v nasprotju z določili poznejše (prvi odstavek 101. člena ZD). Zapustnik je v oporokah, ki so nastale v različnih časovnih obdobjih, na različen način razpolagal z (istim) nepremičnim premoženjem, zato je glede na citirano zakonsko določilo treba ugotoviti, ali je oporoka brez datuma kasnejša in preklicuje oporoko z dne 5. 11. 2012 (v zvezi z oporoko z dne 13. 1. 2005).

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1.V teku je zapuščinski postopek po pokojnem A. A., ki je v več zapisih razpolagal s svojim premoženjem (gre za oporoko z dne 16. 11. 1995, aneks k tej oporoki z dne 13. 1. 2005, oporoko z dne 5. 11. 2012 ter oporoko brez datuma, ki se začne z besedilom: "Zadeva zaradi svojega zdravstvenega stanja...")1. Potencialni dediči po njem so: vdova B. B., otroci C. C., D. D. in E. E. ter vnuka F. F. in G. G. (otroka zapustnikove hčere)2. Med njimi so sporna dejstva, ki zadevajo (ne)veljavnost oporok, (ne)obstoj zakonite dedne pravice pokojnikove vdove in obseg zapuščine.

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izreka) in potencialne dediče napotilo na več pravd: (1) C. C. na pravdo zaradi vložitve tožbe na: - razveljavitev oporoke brez datuma oziroma ugotovitev njene neveljavnosti (II. točka izreka), - ugotovitev, da v zapuščino sodi 70.000 EUR, ki jih je B. B. prejela kot darilo, ki ga je porabila na izgradnjo apartmajev na Hrvaškem (III. točka izreka, 1. alineja), - ugotovitev, da zakonska zveza med pokojnim A. A. in B. B. ni pravno veljavna in da B. B. nima zakonite dedne pravice po pokojnem (III. točka izreka, 2. alineja), in - ugotovitev, da v zapuščino ne sodi spodnje stanovanje v nepremičnini na K. 9, Ljubljana, ker je premoženje rezultat prispevka zapustnikove hčere, zato naj se solastniški delež na parcelah 1132/3, 139/15, 1131/3 in 1131/2, vse k. o. X, ki ustreza vlaganjem v višini 40.000 EUR, izloči iz zapuščine (III. točka izreka, 3. alineja), (2) zapustnikovo hčer, sina D. D. in vnuka na pravdo zaradi vložitve tožbe na ugotovitev obstoja, vsebine in veljavnosti oporoke z dne 5. 11. 2012 (IV. točka izreka), (3) B. B. na pravdo zaradi vložitve tožbe na ugotovitev datuma zapisa oporoke brez datuma (V. točka izreka), ter (4) zapustnikovega sina D. D. in hčer na pravdo zaradi vložitve tožbe na ugotovitev, da v zapuščino sodijo denarna sredstva 6.700 EUR, ki jih je B. B. dvigovala z zapustnikovega bančnega računa pred njegovo smrtjo, zato je dolžna denar vrniti v zapuščino (VI. točka izreka). Napotene dediče je opozorilo, da morajo tožbo vložiti v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa, sicer bo zapuščinski postopek nadaljevan ne glede na zahtevke, glede katerih so bili napoteni na pravdo (VII. točka izreka). Zapuščinski postopek je prekinjen za 30 dni oziroma, v primeru vložitve ustrezne tožbe, do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka (VIII. točka izreka).

3.Zapustnikova hči v laični pritožbi trdi, da je bila napačno napotena na pravdo glede vprašanja obstoja zakonske zveze med pokojnim očetom in B. B. Iz predloženih listin izhaja, da je bila zakonska zveza sklenjena izključno iz ekonomskih razlogov v korist obeh. Da je šlo za življenjsko skupnost, ki je temeljila na ljubezni in vzajemnem spoštovanju, bi morala dokazovati B. B. Nesmiselno je, da bi morala tožbo na ugotovitev neobstoja zakonske zveze vložiti zoper svoja otroka in brata ter da bi morala njena otroka glede veljavnosti oporok tožiti svoja strica. Kar zadeva napotitve glede veljavnosti oporok (II., IV. in V. točka izreka sklepa), bi lahko trije pravdni postopki privedli do treh različnih sodnih odločitev, kar bi onemogočalo odločitev o tem, po kateri oporoki naj se opravi dedovanje. Izpodbijani sklep nima razlogov glede ekonomičnosti in smotrnosti prekinitve, napačna, v nasprotju z 208. členom ZPP, je tudi odločitev glede trajanja prekinitve. Pritožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, ali pa sklep spremeni tako, da iz vseh napotitev izloči njena otroka, da na pravdo na ugotovitev obstoja zakonske zveze napoti pokojnikovo vdovo in da glede oporoke brez datuma ugotovi, da ne gre za oporoko.

4.Zapustnikova vnuka v laični pritožbi oporekata ugotovitvi sodišča, da "ne sodita v krog zakonitih dedičev prvega reda, zapustnik pa jima nepremičnega premoženja tudi ni zapustil z oporoko". Zapustnik je v oporoki jasno zapisal, da del nepremičnega premoženja zapušča njima. Če ju sodišče ni štelo za dediča, zakaj jima je potem naložilo plačilo stroškov za vzdrževanje nepremičnine (vsakemu po 782,92 EUR). V primeru ugotovitve, da nista dediča, naj jima plačani znesek vrne skupaj z obrestmi.

5.Pritožnica B. B. v pritožbi zoper V. točko izreka sklepa predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne v ponovno odločanje, ali pa odločitev spremeni tako, da na pravdo napoti zapustnikova vnuka. Trdi, da je bila na pravdo napačno napotena na podlagi nespornega dejstva. Hči je ugovarjala le veljavnosti oporoke brez datuma, ne pa tudi temu, da gre za zadnjo oporoko. Nihče od preostalih dedičev ni oporekal trditvi, da gre za oporoko iz leta 2019. Vnuka kot zadnjo oporoko štejeta oporoko z dne 5. 11. 2012, ki ju določa kot dediča. Oporoka brez datuma ju izključuje kot dediča. Njuna pravica je manj verjetna, na njiju je zato breme dokazovanja, da je oporoka z dne 5. 11. 2012 zadnja.

6.Pritožbe niso utemeljene.

7.Med potencialnimi dediči so sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zato je napotitev glede (ne)veljavnosti oporok in zakonske zveze med zapustnikom in potencialno dedinjo (B. B.), s pravno podlago v 210. in 213. členu ZD, pravilna.

8.ZD ne predpisuje meril za presojo, katera pravica (oziroma pravica katerega potencialnega dediča) je manj verjetna, zato mora sodišče o tem presoditi ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Zapustnikova hči priznava veljavnost oporoki z dne 5. 11. 2012, oporoko brez datuma pa ne šteje za izjavo poslednje volje. Ker je predložena oporoka z dne 5. 11. 2012 fotokopija, brez izvirnega zapustnikovega podpisa, hči pa zatrjuje obstoj izvirnika, je pravilna presoja, da je njena pravica manj verjetna. Ker iz zapisov v oporoki brez datuma izhaja, da jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal (63. člen ZD), je sodišče prve stopnje v odsotnosti trditev o zapustnikovi oporočni nerazsodnosti pravilno štelo, da je hčerina pravica manj verjetna. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o napotitvah (II., IV. in V. točka izreka sklepa) pravilno upoštevalo pravilo, da se spor o veljavnosti oporoke tiče vseh dedičev, zato morajo v pravdi, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, sodelovati vsi. Tudi za pravdo za ugotovitev neobstoja zakonite dedne pravice velja, da morajo v njej sodelovati vsi zakoniti dediči, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri napotitvi iz 2. alineje III. točke izreka izpodbijanega sklepa.6

9.Če se s poznejšo oporoko izrecno ne prekliče prejšnja oporoka, ostanejo določila prejšnje oporoke v veljavi, kolikor niso v nasprotju z določili poznejše (prvi odstavek 101. člena ZD). Zapustnik je v oporokah, ki so nastale v različnih časovnih obdobjih, na različen način razpolagal z (istim) nepremičnim premoženjem,7 zato je glede na citirano zakonsko določilo treba ugotoviti, ali je oporoka brez datuma kasnejša in preklicuje oporoko z dne 5. 11. 2012 (v zvezi z oporoko z dne 13. 1. 2005). Trditve, da je oporoka brez datuma časovno zadnja oporoka, ni mogoče šteti za (med dediči) neprerekano dejstvo. Ugovor neveljavnosti oporoke brez datuma, ki ga je podala zapustnikova hčer, po naravi stvari (ker je glede razpolaganja z istim premoženjem s kasnejšo oporoko preklicana prejšnja) vključuje ugovor, da ne gre za zadnjo oporoko. Med dediči je bilo torej sporno dejstvo, ki se nanaša na čas sestave oporoke brez datuma. Manj verjetna pravica je pravica B. B., ker za svojo trditev (da gre za zadnjo oporoko) ni ponudila dokazov. Ker izvaja pravice iz te oporoke (pravic iz oporoke brez datuma ne izvajata vnuka), je na njej breme dokazovanja datuma zapisa poslednje volje.

10.Pritožbeni pomislek zapustnikove hčere, da lahko tri pravde (po napotitvah iz II. , IV. in V. točka izreka izpodbijanega sklepa) privedejo do različnih sodnih odločitev, kar bi onemogočalo odločitev v zapuščinskem postopku, je pavšalno navržen. Pritožnica ne opiše konkretne situacije, ki bi potrjevala njeno tezo.8

11.Iz smrtovnice, ki ima naravo in pomen javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno (224. člen ZPP), izhaja, da sta zapustnik in B. B. sklenila zakonsko zvezo. Zapustnikova hči izpodbija zakonsko domnevo o resničnosti tega podatka, zato je njena pravica manj verjetna. Tudi ob upoštevanju listin, iz katerih naj bi izhajalo, da sta si zapustnik in B. B. od zakonske zveze obetala izključno ekonomske koristi, se dokazno breme glede veljavnosti zakonske zveze ne bi prevalilo na slednjo.

12.Nejasen je pritožbeni motiv zapustnikovih vnukov. Pritožnika namreč ne nasprotujeta sami napotitvi glede izločitvenega zahtevka, ki ima pravno podlago v 212. členu ZD9 (v zvezi z 32. členom ZD10), niti dejstvu, da ju zapuščinsko sodišče ne predvideva kot stranki v pravdi.11 Nasprotujeta zgolj zapisu v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da jima dedek ni zapustil nepremičnega premoženja. Sodišče prve stopnje je vnuka, ki jima je (začasno) naložilo plačilo stroškov za začasnega skrbnika zapuščine, pravilno štelo za potencialna dediča. Potencialna zato, ker dedič postane subjekt pravic in obveznosti, ki jih je imel zapustnik, s trenutkom zapustnikove smrti (132. člen ZD), in ker glede na vsa med dediči sporna vprašanja še ni znano, ali bo po zapustniku nastopilo zakonito ali oporočno dedovanje, in (v primeru slednjega) po kateri oporoki. V sporih o obsegu zapuščine (mednje sodi tudi spor v zvezi z izločitvenim zahtevkom) morajo sodelovati vsi dediči. Breme pravilnega oblikovanja tožbenega zahtevka, katerega del je dolžnost, da je tožena prava stranka, je na strani napotenega dediča. Glede na vse navedeno pritožbene navedbe zapustnikovih vnukov ne utemeljujejo posega v vsebino napotitvenega sklepa.

13.Pravila o prekinitvi in nadaljevanju zapuščinskega postopka (210., 212. in 213. člen ZD) so glede na pravila o prekinitvi (in nadaljevanju) pravdnega postopka lex specialis, zato se zapustnikova hčer v pritožbi nepravilno sklicuje na pogoje za prekinitev in nadaljevanje postopka, ki veljajo v pravdnem postopku.

14.Ker pritožbeni razlogi po nobeni od pritožb niso utemeljeni in ker niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbe zavrnilo kot neutemeljene in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1V nadaljevanju: oporoka brez datuma.

2V nadaljevanju obrazložitve pritožbeno sodišče dediče označuje le z imenom.

3Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

4Zakon o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/1976, s spremembami in dopolnitvami. Po 210. členu ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Tako ravna sodišče, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zlasti veljavnost ali vsebina oporoke ali razmerje med dedičem in zapustnikom, ki je podlaga za dedovanje po zakonu. Sodišče napoti na pravdo oziroma na upravni postopek tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD).

5Oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal. Oporoka je veljavna, čeprav ni v njej naveden datum, kdaj je bila napravljena.

6Zapustnikovo hčer je napotilo, da vloži tožbo zoper B. B. in zapustnikova sinova kot potencialne zakonite dediče prvega dednega reda (11. člen ZD).

7Zapustnik po oporoki z dne 13. 1. 2005 C. C., G. G. in F. F. zapušča spodnje stanovanje v hiši, C. C., G. G., F. F., E. E. in D. D. pa zgornje stanovanje v hiši. V oporoki z dne 5. 11. 2012 je zapustnik zapisal, da se po medsebojnem dogovoru z ženo odrekata premoženjskim zahtevam in da ima žena pravico bivanja v zgornjem stanovanju za nedoločen čas, do ureditve zapuščinskih zadev po oporoki. Zapustnik po oporoki brez datuma hišo zapušča C. C. (40 %), E. E. (30 %) in D. D. (30 %), B. B. pa ima pravico bivati v hiši dokler ne uredi pokojninskih zadev v primeru njegove smrti, ravno tako H. H., ki stanuje v spodnjem stanovanju.

8Pritožbeno sodišče samo primeroma izpostavlja dve hipotetični situaciji: Če bi zapustnikova hči uspela v pravdi glede oporoke z dne 5. 11. 2012, B. B. pa v „svoji“ pravdi, bi glede na pravilo iz 101. člena ZD nastopilo dedovanje na podlagi oporoke brez datuma. Če bi prva uspela v pravdi glede oporoke brez datuma, druga pa v „svoji“ pravdi, bi nastopilo dedovanje na podlagi predhodne oporoke.

9Po 212. členu ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo: če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, oz. če je med dediči spor zaradi zahteve zapustnikovih potomcev, ki so živeli z njim v skupnosti, da se jim iz zapustine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

10Zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja (prvi odstavek 32. člena ZD).

11Sodišče prve stopnje je v 3. alineji III. točke izreka izpodbijanega sklepa zapustnikovo hčer napotilo, da vloži tožbo zoper B. B. in zapustnikova sinova.

12Do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno (prvi odstavek 145. člena ZD). Obseg zapuščine ne more biti različen za posamezne sodediče.