Jedro

Postavitev pod skrbništvo nasprotnemu udeležencu, ki skrbništvu nasprotuje, jemlje pravico samostojnega nastopanja v vseh pravnih postopkih (z izjemo skrbniških). Zato mu mora biti v postopku odločanja o pomembnih elementih tega skrbništva - tak element je zamenjava skrbnika - zagotovljena želena odvetniška pomoč; ni dovolj, če v postopku kot udeleženka nastopa tudi skrbnica, ki se zaradi občutka pomanjkanja pravnega znanja za to ne čuti več sposobna.

Izrek

Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo dvoje. Zavrglo je predlog predlagatelja - Centra za socialno delo X za prenehanje skrbništva nad A. A. (v nadaljevanju nasprotni udeleženec) (I. točka izreka izpodbijanega sklepa). Tako je ravnalo, ker je bil predlog vložen prej kot v enem letu po tistem, ko je sodišče že pravnomočno zavrnilo enakovrsten predlog in odločilo, da novega predloga za prenehanje prej kot v enem letu ni mogoče vložiti. Poleg tega je na predlog predlagatelja razrešilo skrbnico nasprotnega udeleženca B. B. (II. točka izreka), kar je skrbnica sama želela, in namesto nje za skrbnika imenovalo predlagatelja (III. točka izreka). Določilo je, da je skrbnikova naloga zastopati varovanca v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih (IV. točka izreka) ter razrešeni skrbnici naložilo predložitev končnega poročila in predajo zadev predlagatelju (V. točka izreka).

2.Zoper sklep se deloma ali v celoti pritožujejo vsi trije udeleženci.

3.Predlagatelj se pritožuje zoper III. točko izreka, ker se ne strinja, da bi bil skrbnik nasprotnemu udeležencu. Zoper to po njegovem govori nezaupanje nasprotnega udeleženca vanj, izvirajoče iz preteklosti, ko je predlagatelj že bil njegov skrbnik. Opozarja, da bi bilo moralo sodišče upoštevati troje: (i) želje nasprotnega udeleženca, (ii) okoliščino, da predlagatelj pri zastopanju ne more zagotoviti pravnega znanja in (iii) da bi bil primernejši skrbnik drug, nevtralen organ.

4.Nasprotni udeleženec samostojno vlaga dve pritožbi. Čeprav je prvo naslovil kot pritožbo zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa in drugo kot pritožbo zoper njegove II. do IV. točko, v obeh izraža nestrinjanje z vodenjem enotnega postopka in z obema končnima odločitvama. V zavrženju predloga za prenehanje skrbništva vidi samovoljo in sodničino pristranskost, saj naj bi sodišče vedelo, da sam pravo pozna in zato ne potrebuje skrbnika. Predlaga, naj višje sodišče spremeni izpodbijani sklep in skrbništvo ukine oziroma naj mu za skrbnika postavi odvetnika, ali pa naj sklep razveljavi. Nasprotni udeleženec poudarja, da je sodišče proti njegovi volji postavilo predlagatelja za skrbnika in vztraja, naj bo skrbnik odvetnik ali oseba s pravosodnim izpitom. Ker predlagatelj to ni, ne izpolnjuje pogojev za skrbnika iz 240. člena Družinskega zakonika (DZ), in ker nasprotni udeleženec pravo pozna bolje od njega, je bolj smotrno, da se skrbništvo ukine. Nasprotni udeleženec opozarja na malomarnost in škodljivost predlagatelja (oziroma nasploh centrov za socialno delo), ker mu kljub izpolnjevanju pogojev za brezplačno pravno pomoč le-te ni nikoli omogočil in mu s tem ter z neresnim in nestrokovnim zastopanjem v postopkih povzročil veliko škodo. Sodišču je po mnenju nasprotnega udeleženca vse to znano in - kot vsi - je tudi ta sodni postopek obremenjen s kratenjem njegove pravice do enakega obravnavanja; sodišče mu zaradi njegove socialne stiske in pravdne nesposobnosti krati vse procesne in ustavno varovane pravice iz 6. člena in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Opozarja, da ni bilo odločeno o njegovem predlogu za delegacijo pristojnosti in opisuje, zakaj naj bi bil ta utemeljen. Poudarja, da izpolnjuje pogoje za brezplačno pravno pomoč, a mu organi in Upravno sodišče to ustavno varovano pravico kršijo. Vrhovnemu sodišču naj bi bilo splošno znano, da je sodna oblast nasprotnemu udeležencu poslovno sposobnost odvzela le za nastopanje v sodnih in upravnih postopkih z namenom, da mu bo za skrbnika zagotovila odvetnika, ki bo pred organi in sodišči skrbel za pravice in koristi nasprotnega udeleženca.

5.Skrbnica vlaga pritožbo zoper II. do IV. točko izreka prvostopenjskega sklepa. Po njenem je sodišče nepravilno in protizakonito vodilo postopek zamenjave skrbnika in proti volji vseh - tako nje kot predlagatelja in nasprotnega udeleženca - za novega skrbnika postavilo predlagatelja. Enako kot nasprotni udeleženec tudi skrbnica opozarja, da novi skrbnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje teh nalog iz 240. člena DZ. Zaradi neupoštevanja želja vseh udeležencev, naj bo skrbnik odvetnik ali pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, naj bi bil kršen 243. člen DZ. Tudi skrbnica opozarja, da je namen skrbništva v zadevnem primeru zagotoviti nasprotnemu udeležencu dostop do sodnega varstva, kar lahko glede na 14., 22., 23. in 25. člen Ustave zagotovi le pravni strokovnjak. Sodiščem naj bi bilo znano, da predlagatelj nasprotnemu udeležencu ni bil sposoben zagotoviti brezplačne pravne pomoči. Prilaga dopis, v katerem je leta 2017 Slovensko združenje za duševno zdravje predlagalo, naj bo skrbnik nasprotnega udeleženca pravni strokovnjak.

6.Pritožbe so utemeljene.

7.Nasprotni udeleženec je postavljen pod skrbništvo, tako da ne more samostojno nastopati v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih, marveč sme to zanj početi le skrbnik. Že dvakrat je tekel postopek, v katerem si je nasprotni udeleženec prizadeval za prenehanje tega ukrepa. Obakrat je sodišče presodilo, da še vedno obstajajo razlogi, zaradi katerih potrebuje nasprotni udeleženec ta zaščitni ukrep. Tokrat je bil tak predlog vložen že tretjič in skupaj z njim še predlog za zamenjavo aktualne skrbnice. Tako predlagatelj kot skrbnica in nasprotni udeleženec so izrazili željo, naj bo novi skrbnik odvetnik oziroma kdo s primerljivim pravnim znanjem. Predlog za prenehanje skrbništva je sodišče zavrglo, ker je bil vložen prej kot v enem letu od sodne zavrnitve enakovrstnega predloga in za katerega je sodišče tedaj odločilo, da ga prej kot v enem letu ni dovoljeno znova vložiti. Poleg tega je na predlog predlagatelja razrešilo skrbnico nasprotnega udeleženca B. B., kar je skrbnica sama želela. Ker kljub zaprosilu več konkretnim odvetnikom po izboru nasprotnega udeleženca, povpraševanju pri odvetniški zbornici in Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij ni bilo nikogar s pravnim znanjem, ki bi prevzel naloge skrbnika, je za novega skrbnika imenovalo krajevno pristojni center za socialno delo - predlagatelja.

8.Čeprav torej nasprotni udeleženec skladno s prej citiranimi sodnimi odločbami ne more samostojno nastopati v pravnih postopkih, ta zaščitni ukrep ne velja v postopku, v katerem se odloča o skrbništvu samem in o zamenjavi skrbnika kot njegovi pomembni prvini. To je prvostopenjsko sodišče spoštovalo in to spoštuje tudi sodišče druge stopnje. Zato, drugače kot velja za vse druge postopke, v tem posebnem s skrbništvom povezanim postopkom, vsebinsko obravnava pritožbo, ki jo je vložil sam nasprotni udeleženec.

9.Najprej pritožbeno sodišče pojasnjuje, da očitki o pristranskosti razpravljajoče sodnice očitno niso utemeljeni. Svojo odločitev je oprla na zakonske določbe in jo razumno argumentirala. Dejstvo, da odločitev ni skladna z željami in pričakovanji nasprotnega udeleženca, ne more utemeljiti sodničine pristranskosti. Prav tako ne drži, da ni bilo odločeno o predlogu za delegacijo pristojnosti. Vrhovno sodišče je prvi tak predlog zavrnilo, naslednjega pa zavrglo, ker je predlagano delegacijo že pred tem zavrnilo.

10.V postopkih v zvezi s skrbništvom odraslih mora sodišče upoštevati ranljivost položaja posameznika, na katerega se postopek nanaša (drugi odstavek 6. člena Zakona o nepravdnem postopku) (ZNP-1). Pritožbo nasprotnega udeleženca tako višje sodišče analizira z nujno mero razumevanja njegove ranljivosti. Ranljivost nasprotnega udeleženca je v njegovi razumski nezmožnosti ločiti med postopki (in procesnimi dejanji), ki so primerni za varstvo njegovih pravic in interesov, in med izrazito množico tistih, ki za to očitno niso primerni in katerih nenehno in neustavljivo sprožanje je zanj resno duševno in finančno škodljivo. Pritožba tako, na eni strani, izraža stisko nasprotnega udeleženca, ker ne dobi brezplačne pravne pomoči odvetnika, čeprav, kot pravi, za to izpolnjuje pogoje. Na drugi strani očita sodišču, da mu, pravdno nesposobnemu in v socialni stiski, "krati vse procesne in ustavno varovane pravice iz 6. člena in 13. člena EKČP". Gre za določbi EKČP, ki zagotavljata pravici do poštenega sojenja in do pravnega sredstva. Pritožbeno sodišče je tako iz pritožbe izluščilo, da uveljavlja nasprotni udeleženec kršitev pravice do sodelovanja v postopku, kot jo opredeljuje 8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ta pravica je lahko kršena, če sodišče v postopku v zvezi s skrbništvom za odrasle ranljivi osebi, ki si želi pravne pomoči odvetnika in trdi, da zanj nima dovolj sredstev, takšne pomoči ne omogoči.

11.Nasprotni udeleženec je v tem postopku, v katerem sodišče odloča, kdo naj bo poslej njegov skrbnik, ker aktualna skrbnica tega ne želi več (zaradi občutka, da tega spričo neznanja prava ne zmore), vložil zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker zahteve ni vložil pri pristojnem organu, jo je tja poslalo prvostopenjsko sodišče. S tem je izpolnilo del svoje zakonske dolžnosti, da po uradni dolžnosti stori vse potrebno za zavarovanje pravic in pravnih interesov osebe, ki ne zmore sama poskrbeti za svoje pravice in interese v postopku (drugi odstavek 6. člena ZNP-1). A te svoje dolžnosti nato ni v celoti izpeljalo. Čezmerno je poseglo v pravico nasprotnega udeleženca do odvetniške pomoči, ko potem - navkljub prošnjam nasprotnega udeleženca - z odločanjem ni počakalo do odločitve o zahtevi za brezplačno pravno pomoč. Če je sodišče menilo, da bo postopek odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči trajal pretirano dolgo (in bo pomembno prekoračen 3-mesečni instrukcijski rok, predpisan zlasti zaradi varstva skrbnice), bi moralo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja zavarovati na način, ki ne bi izvotlil pravice nasprotnega udeleženca imeti v postopku strokovno pravno pomoč odvetnika.

12.To ne pomeni, da mora imeti posameznik v postopkih, ki neposredno zadevajo vprašanja skrbništva za odrasle, vselej in samodejno zagotovljeno strokovno pomoč odvetnika. Okoliščine, ki na to presojo vplivajo, so, poleg dejanske in pravne zapletenosti zadeve, zlasti pomen oziroma teža zadeve (kako obsežno je skrbništvo in ali vključuje tudi omejevanje posameznika pri samostojnih ravnanjih) ter posameznikov odnos do predmeta odločanja (ali skrbništvo in skrbnika sprejema ali jima nasprotuje). Pritožbeno sodišče ni spregledalo, da nasprotnemu udeležencu v tem postopku že pomaga skrbnica, ki je v postopku aktivno udeležena - v tem odtenku se obravnavana zadeva razlikuje od položajev, ko se o postavitvi posameznika pod skrbništvo šele odloča in tam posameznik še nima skrbnika, ki bi mu nudil procesno pomoč. Toda vrednostno tehtanje navedenih okoliščin v obravnavanem primeru, v katerem sodišče ni odločalo le o dovoljenosti prehitro ponovljenega predloga za prenehanje skrbništva, temveč tudi o zamenjavi osebe skrbnika, pokaže, da ni dovolj, če nasprotnemu udeležencu procesno pomoč zagotavlja le njegova skrbnica. Nasprotni udeleženec namreč skrbništva, ki ima zanj veliko težo, saj mu jemlje svobodo samostojnega nastopanja v vseh pravnih postopkih (izjema so le na skrbništvo nanašajoči se postopki), ne sprejema in ga doživlja kot bolečo omejitev. Prav tako se izrazito ne strinja z možnostjo, da bi bil njegov skrbnik predlagatelj. Skrbnica pa si v tem istem postopku prizadeva, da to ne bi bila več, ker se spričo pomanjkanja pravnega znanja za to ne čuti sposobna.

13.Nasprotnemu udeležencu je bila zato kršena pravica do sodelovanja v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pritožbeno sodišče kršitve po naravi stvari ne more odpraviti. Nasprotni udeleženec bo šele po zagotovitvi ustreznega zastopanja lahko zares polno sodeloval v postopku in se izrekal o vsem, kar je pomembno za odločitev, ki se pomembno dotika njegove osebne avtonomije. Višje sodišče je zato pritožbam ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Sklep je razveljavilo v celoti, čeprav zoper njegovo V. točko izreka pritožba formalno ni bila vložena. Ta točka izreka odreja predajo poročila in varovančevih zadev novemu skrbniku in je torej eksistencialno vezana na odločitvi o zamenjavi skrbnice. Ker je treba sklep razveljaviti iz razlogov, razgrnjenih v tej obrazložitvi, pritožbeno sodišče ne odgovarjati še na očitke drugih pritožnikov.

14.Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku poskrbeti, da bo nasprotnega udeleženca zastopala oseba s kvalificiranim pravnim znanjem.

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 15/17.

2Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94.

3Najprej s sklepom Okrajnega sodišča v Domžalah N 24/2017 z dne 30. 1. 2020, ki je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 633/2020 z dne 21. 7. 2020, nazadnje pa s sklepom Okrajnega sodišča v Domžalah N 44/2022 z dne 22. 12. 2022, ki je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1275/2024 z dne 6. 12. 2024.

4Do tega pripeljeta četrti odstavek 57. člena Zakona o nepravdnem postopku in njegov drugi odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 66. člena ZNP-1. Slednji določbi predpisujeta razumevanje pomena in posledic procesnih dejanj kot predpostavko za samostojno procesno aktivnost osebe pod skrbništvom, zaradi človekovih pravic do osebnega dostojanstva in osebne avtonomije pa je treba to predpostavko razlagati skrajno ozko.

5Uradni list RS, št. 16/19.

6Uradni list RS, št 37/07 - ur. p. b. in nasl. ZPP se uporablja skladno z 42. členom ZNP-1.

Vsaj tako, da bi organu za Brezplačno pravno pomoč obrazloženo predlagalo prednostno obravnavanje zahteve nasprotnega udeleženca, izključena ni niti možnost, da bi z ustavnoskladno razlago zakonskih določb nasprotnemu udeležencu sámo postavilo odvetnika - podobno M. Orehar Ivanc: Procesni položaj osebe, o kateri se vodi postopek, in položaj začasnega skrbnika, Pravosodni bilten št. 1/21, str. 114.

⁸8

V takih primerih mora imeti posameznik zagotovljeno zastopanje. Takšni sta stališče teorije (npr. V. Rijavec in A. Galič (ur.): Zakon o nepravdnem postopku, Razširjena uvodna pojasnila , Lexpera, Ljubljana 2020, str. 186) in sodne prakse (npr. sklepi VSL II Cp 309/2021, VSM III Cp 895/2023 in VSL 829/2025). Zastopanje se lahko zagotovi s postavitvijo začasnega skrbnika ali z odvetnikom, ta je lahko dodeljen v postopku brezplačne pravne pomoči (glej odločbo Ustavnega sodišča Up-1178/18). Poglobljeno o tem M. Orehar Ivanc, nav. delo, str. 110-116.

⁹9

ZPP se uporablja skladno z 42. členom ZNP-1.

Zveza:

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 6, 6/2, 57, 57/4, 66, 66/2, 66/4 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.