Jedro

Ob ugotovitvi, da ni naknadno najdenega premoženja, ki bi bilo last zapustnice, je pravilna odločitev sodišča o zavrženju predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Dedič J. Ž. je predlagal izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, in sicer za dodatno najdeno premoženje, ki naj bi obsegalo nepremičnino vknjiženo v vložku E1 k. o. ... (to je ½ posebnega dela v stanovanjski stavbi stoječi na parceli 117/2 – dvosobno stanovanje v pritličju na južni strani zgradbe, s podstrešjem nad tem stanovanjem ter dvema kletnima prostoroma in s hišno številko D. 66/a). Sodišče prve stopnje je tak predlog zavrglo. Ugotovilo je, da zapustnica v zemljiški knjigi ni vpisana kot lastnica oziroma solastnica zgoraj navedene nepremičnine.

2. Pritožbo zoper takšno odločitev vlaga dedič J. Ž. Navaja, da so dediči v zapuščinskem postopku D 382/2006, ki je tekel po pokojni M. Ž., rojeni ... 1927 in umrli 22. 10. 2006, dedovali tudi premoženje pokojne M. Ž., rojene S., rojene ... 1931 in umrle 1. 7. 2013. Lastnina zapustnice je razvidna iz zemljiškoknjižnega izpiska št. 1465/88 pod zaporedno številko 4. Gre za dvosobno stanovanje v pritličju na južni strani zgradbe, s podstrešjem nad tem stanovanjem ter dvema kletnima prostoroma, stoječi na parceli št. 117/2 k. o. ..., ki se je kasneje preoštevilčila v parc. št. 882 k. o. ... To premoženje v letu 2017 ni bilo vključeno v dedovanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zapuščinsko sodišče izda dodatni sklep o dedovanju na podlagi 221. člena Zakona o dedovanju (ZD), če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini. Za tako premoženje gre, če je ob smrti pripadalo zapustniku.

5. V konkretnem primeru pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je nepremičnina, katere del naj bi potrditvi pritožnika spadal v zapuščinsko premoženje pokojne M. Ž., roj S., v zemljiški knjigi (zaradi ukinitve in preoštevilčenja parcele 117/2) danes vpisana kot parc. št. 882 k. o. ... V pritožbenem tudi ni sporno, da zapustnica pri tej nepremičnini ni vpisana kot lastnica oziroma solastnica1. Ker se na podlagi 11. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi glede sporne nepremičnine na predlog pritožnika izdalo dodatni sklep o dedovanju.

6. Pritožnik v pritožbi sicer trdi, da je takšno zemljiškoknjižno stanje posledica napake, do katere naj bi prišlo v zapuščinskem postopku D 382/2006, ki ga je po pokojni M. Ž., rojeni ... 1927 in umrli 19. 2. 2007, vodilo Okrajno sodišče v Brežicah2, vendar pa tega z ničemer ne izkaže. To ne izhaja niti iz podatkov spisu niti iz javno dostopnih podatkov zemljiške knjige. Iz sklepa D 382/2006 z dne 19. 2. 2007 res izhaja, da je bila sporna nepremičnina (to je 1/2 stanovanja s hišno številko D. 66/a) vključena v zapuščino pokojne M. Ž., rojene ... 1927, a to samo po sebi napake ne dokazuje, saj obstaja možnost, da je prišlo v času med letom 1988, ko je bil izdelan zemljiškoknjižni izpisek, ki ga je pritožnik predložil in letom 2007, ko je bila opravljena zapuščinska obravnava v zadevi D 382/2006, do prenosa lastninske pravice s pravnim poslom. Povedano drugače: pritožnik ni izkazal, da je bila njegova pravna prednica v letu 2007 v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot solastnica sporne nepremičnine.

7. Ne glede na doslej povedano pa pritožbeno sodišče pritožnika opozarja tudi na to, da pot, ki si jo je izbral za popravo zatrjevane napake, ni najbolj ustrezna. Tudi v primeru, da je do napake res prišlo, bi zapuščinsko sodišče le-to lahko saniralo le ob smiselno široki razlagi 173. člena ZD, pa še to zgolj s soglasjem (in sodelovanjem) dediča pokojne M. Ž., roj ... 1927. Druge možnosti za poseg v pravnomočen sklep o dedovanju D 382/2006 zapuščinsko sodišče namreč nima. Ustreznejša pot (če do sporazuma ne pride) je zato pot pravde.

8. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da naknadno najdenega premoženja, ki bi bilo last zapustnice, ni, je glede na obrazloženo pravilna, pravilna pa je posledično tudi odločitev o zavrženju predloga.

9. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

1 Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta bila v času, ko je sodišče o predlogu odločalo, solastnika nepremičnine A. V. in A. Ž., vsak do ½, v času odločanja pritožbenega sodišča pa so solastniki te nepremičnine A. V. do ½, J. Ž. do ¼ in A. Ž. do ¼. 2 V tem zapuščinskem postopku je bila predmet dedovanja tudi sporna nepremičnina, ki pa je bila potrditvah dediča last njegove matere M. Ž., roj S.