22. 10. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Jurija Schollmayerja, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 22. oktobra 2009

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 141. in 142. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 12/03 – ur. p. b., 2/04, 36/04 – ur. p. b., 52/07 in 73/07 – ur. p. b.) se zavrže.

2.Ustavna pritožba se v delu, v katerem izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 613/2007 z dne 10. 9. 2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 3639/2006 z dne 7. 3. 2007 in z zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 3989/2005-II z dne 3. 4. 2006, ne sprejme.

3.Ustavna pritožba se v delu, v katerem izpodbija del sodbe Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 3639/2006 z dne 7. 3. 2007 v zvezi z zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 3989/2005-II z dne 3. 4. 2006, ki se nanaša na odločitev o tožbenem zahtevku za povrnitev 7.604,51 EUR, 18.064,61 EUR in 15.599,12 EUR škode, zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča, izdano v zvezi s sodbo Višjega sodišča (oziroma v delu, v katerem revizija ni bila dovoljena, neposredno zoper sodbo Višjega sodišča), s katerima je bila potrjena zamudna sodba sodišča prve stopnje. Odločitev sodišč temelji med drugim na stališču, da je bila pritožniku sklepčna tožba pravilno vročena v odgovor.

2.Hkrati z ustavno pritožbo je pritožnik vložil tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 141. in 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki sta do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP (Uradni list RS, št. 45/08 – v nadaljevanju ZPP-D) urejala t. i. fikcijo vročitve v primerih, ko je bilo treba sodno pisanje osebno vročiti naslovniku. Izpodbijani zakonski določbi sta fikcijo vročitve urejali tako, da se je v primeru, če naslovnik pisanja po prejemu drugega obvestila vročevalca ni dvignil v 15 dneh, štelo, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v hišnem ali v izpostavljenem predalčniku na naslovu naslovnikovega prebivališča puščeno obvestilo, na kar je bilo treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Pobudnik meni, da sta bili izpodbijani določbi ZPP v neskladju s 23. in s 25. členom Ustave, ker nista določali obveznosti vročevalca in sodišča, da preverita, ali je naslov tožene stranke, ki je naveden v tožbi, potem ko je bila vročitev tožbe na v tožbi navedenem naslovu brezuspešno poskušena, res naslov dejanskega stanovanja tožene stranke, ali pa vsaj njen uradni naslov za vročanje. Pobudnik svoj pravni interes utemeljuje s sklicevanjem na zamudno sodbo, ki jo izpodbija z ustavno pritožbo in ki je bila izdana med drugim tudi ob upoštevanju po mnenju pobudnika spornih zakonskih določb. V dopolnitvi pobude pobudnik dodaja, da že sklep Ustavnega sodišča št. U-I-279/08 z dne 17. 12. 2008 (Uradni list RS, št. 121/08) o začasnem zadržanju izvrševanja četrtega in petega odstavka 143. člena (sedaj veljavnega) ZPP kaže na utemeljenost njegovih očitkov iz pobude. Zato Ustavnemu sodišču predlaga, naj izda ustrezno ugotovitveno odločbo.

B. – I.

3.Izpodbijana člena 141 in 142 ZPP v času vložitve pobude nista več veljala. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice neustavnosti in nezakonitosti.

4.Izpodbijani zakonski določbi nista učinkovali neposredno. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07 in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS.

5.Pobudnik je zoper izpodbijane sodne odločbe, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes oziroma (pravilno) pravovarstveno potrebo, sicer vložil ustavno pritožbo. Vendar zgolj s tem zahtevi po izčrpanju pravnih sredstev ni zadostil. Ta zahteva namreč ne pomeni le zahteve po formalnem izčrpanju pravnih sredstev, temveč tudi zahtevo po njihovem vsebinskem izčrpanju. Da bi zadostil tej zahtevi, bi moral pobudnik trditve o domnevni neustavnosti izpodbijanih zakonskih določb, na katerih (posredno) temelji tudi odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči. Da bi to storil, pa iz pobudnikovih navedb v pobudi oziroma iz njegovih navedb v ustavni pritožbi ne izhaja. Tako tudi v primeru, če bi z drugimi očitki iz ustavne pritožbe dosegel razveljavitev izpodbijanih sodnih odločb, pobudnik od morebitne ugotovitve neustavnosti izpodbijanih zakonskih določb ne bi imel nobenih koristi. V ponovljenem postopku bi se namreč pobudniku sodna pisanja – glede na prehodno določbo 130. člena ZPP-D – vročala na podlagi sedaj veljavnih zakonskih določb. Tem pa pobudnik neustavnosti ne očita.

6.Glede na navedeno pobudnik ne izkazuje pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (1. točka izreka).

B. – II.

7.Ustavno sodišče ustavne pritožbe v delu, s katerim izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi z sodbo Višjega sodišča in z zamudno sodbo sodišča prve stopnje, ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane (2. točka izreka).

8.V delu, s katerim pritožnik po vsebini izpodbija tisti del sodbe Višjega sodišča v zvezi z zamudno sodbo sodišča prve stopnje, zoper katerega Vrhovno sodišče revizije ni dovolilo, pa je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo, ker je prepozna (3. točka izreka).

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 55.b člena in četrte alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik