Jedro

Utemeljen je tožbeni očitek o nepravilnem vročanju vseh pisanj za tožnico, vključno z izpodbijano odločbo.

Organ odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih stranki ni bila dana možnost, da se o njih izjavi.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 213-1880/2015/9 (1323-06) z dne 13.6.2016 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice, roj. ... 1947 v A., Republika Srbija, za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZDRS). Kot razlog za sprejem v slovensko državljanstvo na podlagi 13. člena ZDRS je navedla nacionalne razloge, ker je slovenskega rodu po očetu B.B. Tožničina vloga je bila skupaj z listinami, ki jih je predložila tožnica, posredovana Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Le-ta je na podlagi dokumentacije, ki jo je predložila tožnica k vlogi za pridobitev slovenskega državljanstva podal negativno mnenje, ker je ocenil, da na podlagi dejanskega stanja niso izkazani nacionalni razlogi, ki bi utemeljevali državni interes v primeru izredne naturalizacije tožnice, ob ugotovitvi, da je tožnica slovenskega rodu po očetu B.B. in da je članica slovenskega društva Sava v Beogradu od leta 2009 dalje. Vendar ker iz potrdila navedenega društva ne izhaja, da je tožnica posebno aktivna, medtem ko članstvo v društvu samo po sebi še ne pomeni osebnega aktivnega delovanja v društvu, navedeno utemeljuje ugotovitev, da tožnica ne izpolnjuje aktivne osebne povezanosti z Republiko Slovenijo, zato izredna naturalizacija iz nacionalnih razlogov ni mogoča, saj tožnica ne izpolnjuje pogojev in meril po 13. členu ZDRS ter 2. in 3. členu Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo RS na podlagi 13. člena ZDRS (v nadaljevanju Uredba).

2. V nadaljevanju obrazložitve tožena stranka še navaja, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje tožnico z dopisom z dne 26. 1. 2016 seznanila z ugotovljenim dejanskim stanjem in jo pozvala na dopolnitev vloge, seznanila pa jo je tudi z možnostjo umika zahtevka ter jo opozorila, da v kolikor v določenem roku na dopis ne bo odgovorila oziroma predložila novih dokazil, bo njena vloga odstopljena v nadaljnjo obravnavo Vladi Republike Slovenije. Ker navedenega dopisa ni bilo mogoče vročiti tožnici in se je pošiljka vrnila kot nevročena, se je tožena stranka za pomoč pri vročanju obrnila na Veleposlaništvo RS v Beogradu za vročitev navedenega dopisa tožnici, ki je bila o prejeti poštni pošiljki obveščena, vendar je ni prevzela in se tako ni odzvala na dopis ter vloge za sprejem v državljanstvo RS v določenem roku ni dopolnila. Zato je njeno vlogo Ministrstvo za notranje zadeve odstopilo v reševanje Vladi Republike Slovenije, ki je dne 31. 5. 2016 obravnavala tožničino prošnjo in s sklepom št. 2130-4/2016/3 ugotovila, da za njen sprejem v državljanstvo RS ne obstaja interes RS, na podlagi česar je tožnici izdana zavrnilna odločba.

3. V tožbi tožnica uveljavlja tožbena ugovora napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka, saj tožnici ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku zaradi napačnega vročanja dopisov na njen pravilen naslov v A., ki je ena izmed občin mesta Beograda s svojo poštno številko, medtem ko je tožena stranka očitno napačno naslovila izpodbijano odločbo in pred tem dopise za dopolnitev vloge na istoimensko ulico v Beogradu s poštno številko 11000, kar je razlog, da tožnici ni bil vročen poziv za dopolnitev vloge, ki je bil poslan na napačen naslov in ga zaradi tega razloga tožnica ni prejela niti ni bila z njim seznanjena, ker vročitev ni bila opravljena na pravilnem naslovu tožeče stranke v A., ..., ampak je bila poizkušana v istoimenski ulici v Beogradu, zato je bil posledično kršen tudi materialni zakon, izpodbijana odločba pa je po mnenju tožnice nezakonita. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo v celoti odpravi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izdani odločbi in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožnica v pripravljalni vlogi pojasnjuje, da je toženi stranki že vse od začetka upravnega postopka jasno navedla naslov svojega prebivališča ..., A., kjer že vseskozi prebiva in ga je kot takšnega navedla tudi v tožbi, tožena stranka pa je pošiljke zanjo naslavljala na napačen naslov ... Zato jih tožnica ni prejela, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka, zaradi česar je tožnica tudi vložila tožbo na odpravo izpodbijane odločbe.

6. Tožena stranka na navedbe tožnice v pripravljalni vlogi odgovora v danem roku ni vložila.

7. Tožba je utemeljena.

8. Predmet sodne presoje v tem upravnem sporu je uvodoma navedena odločba tožene stranke o zavrnitvi prošnje tožnice za sprejem v državljanstvo RS na podlagi 13. člena ZDRS iz nacionalnih razlogov. Po podatkih v listinah predloženega upravnega spisa je bil tožničin oče B.B., roj. ... 1900, ki je umrl ... 1976, Slovenec, tožnica pa je bila z odločbo Mestne občine A., št. 208-4/2015-27-IV z dne 7. 12. 2015, na lastno zahtevo vpisana v poseben volilni imenik slovenske nacionalne manjšine. Navedene dejanske okoliščine med strankama niso sporne, pač pa med stranka ostaja sporno vprašanje (ne)pravilnega vročanja pisanj tožene stranke tožnici na naslov: ..., 11000 Beograd, Srbija, na katerega so bili po podatkih v listinah upravnega spisa naslovljeni vsi pozivi tožnici in tudi izpodbijana odločba, kar je po navedbah tožnice nepravilno in s čimer je bilo tožnici onemogočeno sodelovanje v postopku, posledično pa napačno uporabljeno tudi materialno pravo (13. člen ZDRS). Sodišče po preučitvi izpodbijane odločbe in podatkov v listinah predloženega upravnega spisa ugotavlja, da je v obravnavani sporni zadevi utemeljen tožbeni očitek o nepravilnem vročanju vseh pisanj za tožnico, vključno z izpodbijano odločbo (na napačen naslov: ..., 11000 Beograd, namesto pravilno na naslov prebivališča tožnice ..., A.), saj je tožena stranka očitno zmotno štela, da je bila tožnica o vseh navedenih pozivih oziroma poštnih pošiljkah obveščena, vendar jih ni prevzela in zato v postavljenem roku ni ustrezno dopolnila svoje vloge za sprejem v državljanstvo oziroma se v postavljenem roku ni izrekla o ugotovitvah tožene stranke v obravnavanem primeru. Očitek bistvene kršitve pravil postopka (9. člena ZUP) in posledično nepravilne uporabe materialnega prava (13. člena ZDRS) je glede na navedeno torej utemeljen, saj je bil tudi po presoji sodišča v obravnavani sporni zadevi postopek izpeljan v nasprotju s kogentnimi določili 1. in 3. odstavka 9. člena, 1. odstavka 87. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP v povezavi s 145. in 146. členom ZUP, posledično pa je bilo nepravilno uporabljeno tudi materialno pravo (13. člen ZDRS), saj organ odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih stranki ni bila dana možnost, da se o njih izjavi.

9. Po povedanem je sodišče na podlagi 3. in 4. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v skladu tretjim odstavkom istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku navedene pomanjkljivosti odpraviti ob upoštevanju citiranih določil ZUP in ZDRS, ki se nanašajo na zakonito izvedbo postopka.