Jedro

SPZ daje zastavnemu upniku vrsto upravičenj, ki mu zagotavljajo poplačilo terjatve iz zastavljenih stvari, tudi v primeru, ko se te ne nahajajo več pri dolžniku, temveč pri tretjem. Vendar pa je v danem primeru ta tretji v stečajnem postopku. Zato mora zastavni upnik, ki želi uveljaviti svoje zavarovanje, upoštevati pravila tega postopka.

V kolikor izločitvena pravica ni prijavljena v roku iz 1. odst. 299. člena ZFPPIPP, ta sicer ne preneha, preneha pa ovira za prodajo premoženja, ki je predmet zatrjevane ločitvene pravice.

Če upnik zamudi rok za prijavo ločitvene pravice iz 1. odst. 298. člena ZFPPIPP, pa ta preneha (5. odst. 298. člena ZFPPIPP). S tem upnik izgubi tudi upravičenja, ki bi jih imel kot ločitveni upnik v postopku prodaje premoženja, ki je predmet zastavne pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji strojev in opreme za oblikovanje in tiskarstvo, pohištva, oblikovanega po meri poslovnega prostora ter umetniških slik in grafik, kot je razvidno iz cenitvenega poročila z dne 30. 07. 2010, ki je v prilogi sestavni del sklepa o prodaji odločilo tako: -prodaja se opravi na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, pri čemer bo imel absolutno prednost nakupni ponudnik, ki bo interesent za nakup vseh ocenjenih sredstev, -izhodiščna cena se določi v višini 27.558,00 EUR, -varščina se določi v višini 2.755,80 EUR.

Upnica R. je proti tistemu delu sklepa, ki se nanaša na prodajo umetniških slik in grafik pravočasno vložila pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga,da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi.

Stečajni dolžnik je na pritožbo odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik navaja, da prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom med drugim prodaja umetniške slike in grafike, na katerih ima upnik neposestno zastavno pravico, vpisano v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Trdi, da v skladu z določbo 5. odst. 299. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) lahko izločitveni upnik prijavi izločitveno pravico najkasneje do prodaje premoženja. Navaja, da je na Okrožno sodišče v Ljubljani vložil tožbo zaradi vrnitve zastavljene stvari po 164. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ), v roku iz 5. odst. 299. člena ZFPPIPP. SPZ daje upniku aktivno legitimacijo in zasledovalno pravico, da lahko zoper vsakogar, v čigar rokah je stvar, uveljavlja svojo stvarno pravico enako kot lastnik stvari in enako kot lastnik stvari zahteva vrnitev zastavljene stvari, če dokaže, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, zastavno pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca – dolžnika. Ker je upnikova aktivna legitimacija vezana na izločitveno pravico A. S., upnik vlaga to pritožbo zoper sklep o prodaji.

Pritožbeno sodišče po pogledu v notarski zapis sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, opr. št. SV 1143/07 z dne 21. 12. 2007, ki je priložen prijavi terjatve upnika, ugotavlja, da je A. S. v zavarovanje terjatve upnika iz naslova danega kredita dolžniku, zastavila umetniška dela slikarjev, ki so bila njena last, in se po identifikacijskih označbah ujemajo z umetniškimi deli, ki so navedena v izpodbijanem sklepu. Iz potrdila o opravljenem vpisu zastavne pravice na premičnini št. 318-00737/2007-4-UK z dne 03. 01. 2008 pa je razvidno, da ima upnik na teh delih v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin vpisano zastavno pravico.

SPZ daje zastavnemu upniku vrsto upravičenj, ki mu zagotavljajo poplačilo terjatve iz zastavljenih stvari, tudi v primeru, ko se te ne nahajajo več pri dolžniku, temveč pri tretjem. Vendar pa je v danem primeru ta tretji v stečajnem postopku. Zato mora zastavni upnik, ki želi uveljaviti svoje zavarovanje, upoštevati pravila tega postopka.

Pritožbeno sodišče po vpogledu v prijavo terjatve upnika ugotavlja, da upnik ni prijavil niti ločitvene niti izločitvene pravice na zgoraj navedenih slikah in grafikah, kar v odgovoru na pritožbo izpostavlja tudi stečajna upraviteljica.

V kolikor izločitvena pravica ni prijavljena v roku iz 1. odst. 299. člena ZFPPIPP, ta sicer ne preneha (4. odst. 299. člena ZFPPIPP), preneha pa ovira za prodajo premoženja, ki je predmet zatrjevane ločitvene pravice (prim. 3. odst. 330. člena ZFPPIPP).

Če upnik zamudi rok za prijavo ločitvene pravice iz 1. odst. 298. člena ZFPPIPP, pa ta preneha (5. odst. 298. člena ZFPPIPP). S tem upnik izgubi tudi upravičenja, ki bi jih imel kot ločitveni upnik v postopku prodaje premoženja, ki je predmet zastavne pravice.

Ker torej upnik v zakonskem roku treh mesecev od objave oklica o začetku stečajnega postopka ni prijavil niti izločitvene niti ločitvene pravice (in ne gre za ločitveno pravico po 282. členu ZFPPIPP), za razveljavitev izpodbijanega sklepa ni utemeljenega razloga.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (1. odst. 121. člena ZFPPIPP v zvezi z 2. odst. 365. člena ZPP).