Jedro

Sodišče obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP ne upošteva, če bi stranka ob primerni skrbnosti že v predhodnem postopku lahko uveljavljala oziroma dokazovala dejstva, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga. Predložitev novega dokaza torej sama po sebi ne zadošča za uspeh s predlogom, ampak mora predlagatelj zatrjevati in izkazati tudi to, da ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že prej, to je še v času do pravnomočnega zaključka postopka. Ob tem je ključno, da izkaže, da pri zbiranju procesnega gradiva ni ravnal procesno neskrbno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog toženca1 za obnovo postopka z dne 11. 7. 2019. 2. Zoper sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje toženec. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da bo obnova dovoljena, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Meni, da je zaključek sodišča, da bi moral že ob podaji dokaznega predloga za zaslišanje priče N. M. vedeti, kaj bo ta izpovedal, napačen. Ker stranka ne more vedeti, kaj bo priča izpovedala na glavni obravnavi, ko jo pod pretnjo kazenske odgovornosti veže dolžnost izpovedati resnicoljubno, je izpovedba nekaj drugega kot dokazni predlog. Procesno pravni okvir, ki sili pričo govoriti resnico, je vezan na sodišče in ne na neformalni pogovor med stranko in pričo. To je v obrazložitvi sodišča spregledano in se zato sklep ne da preizkusiti. Šele na naroku je priča obširno pojasnila, kaj ve o sklenjenem pravnem poslu med pokojnim tožnikom in tožencem. Izpovedba priče se razlikuje od vsebine dokaznega predloga, saj priča ni izpovedala, da je pripravljala dokumentacijo. V nadaljevanju povzema, kaj je priča izpovedala v pravdnem postopku P 2700/2017-I. Meni, da iz njenega zaslišanja izhaja, da je pokojni tožnik dobro vedel, da je sklenil pogodbo s tožencem in jo je tudi želel skleniti. To pa je v nasprotju z ugotovitvijo o tožnikovi nerazsodnosti v tem postopku. Rok za vložitev predloga za obnovo je začel teči šele, ko je priča končala z izpovedbo v drugem postopku.

Tudi izpovedba priče dr. A. A., da v predhodnem postopku ni bil sposoben prihajati na naroke in izpovedovati, je bila za toženca novost. Preuranjen je očitek, da bi to pričo lahko predlagal že v prvotnem postopku in je bil glede tega neskrben. Pri tej priči se je zdravil, ker ni mogel funkcionirati kot subjekt. Šele z njenim zaslišanjem pa se je seznanil z nesposobnostjo sodelovati v prejšnjem postopku.

Sodišče bi moralo na naroku zaslišati obe priči in šele nato oceniti, ali sta to taka nova dokaza, ki nista mogla biti izvedena v prejšnjem postopku in odločiti o dopustitvi obnove postopka. Ob sklicevanju na zakonske določbe, sodno prakso in pravno teorijo, navaja, da toženčevo bolezensko stanje vzbuja dvom v njegovo dejansko poslovno in procesno sposobnost, v postopku pa ga ni zastopal zakoniti zastopnik. Vprašljiv je tudi obstoj pooblastilnega razmerja z odvetnikom ter toženčeva sposobnost z njim sodelovati. To predstavlja kršitev 22. člena Ustave RS (URS) in zahteve po poštenem sojenju. Sodišče se ni opredelilo do tretjega obnovitvenega razloga oziroma do tretje predlagane priče A. K. Sklepa se zato ne da preizkusiti.

3. Tožniki na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je toženčev predlog za obnovo postopka zavrglo, ker je presodilo, da toženec dokaza z zaslišanjem priče N. M. ni predlagal pravočasno, pri predlaganem dokazu z zaslišanjem dr. A. A. pa v predhodnem postopku ni ravnal procesno skrbno.

6. Na podlagi 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se lahko postopek na predlog stranke obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Razlog za obnovo postopka so, ob upoštevanju subjektivnih in objektivnih meja pravnomočnosti, samo tista nova dejstva in dokazi, ki so obstajali v času izdaje odločbe prve stopnje2, a jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (drugi odstavek 395. člena ZPP). Predlog za obnovo pa mora biti tudi pravočasen - vložen mora biti najpozneje v tridesetih dneh, od dneva, ko je stranka sodišču mogla navesti nova dejstva oziroma nove doakze (6. točka prvega odstavka 396. člena ZPP). Prepozen (396. člen ZPP), nepopoln (drugi odstavek 397. člena ZPP) ali nedovoljen (395. člen ZPP) predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka.

7. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da toženec v predlogu za obnovo ni izkazal obstoja navedenih predpostavk za obnovo postopka.

8. Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita napačno presojo pravočasnosti uveljavljanja novega dokaza z zaslišanjem priče N. M. Za to presojo je namreč bistveno njegovo vedenje o tem, kaj priča ve oziroma kaj bi lahko izpovedala v postopku, ne pa vedenje o tem, kaj je priča v drugem postopku izpovedala. Da je vedel, kaj priča ve oziroma kaj bi lahko izpovedala še pred njenim dejanskim zaslišanjem, pa pritožbeno sodišče, ob upoštevanju vsebine toženčevega dokaznega predloga v postopku P 2700/2017-I3, ne dvomi. Toženčevega stališča, da stranka, kot predlagatelj dokaza, do njegove izvedbe na naroku v (drugem) pravdnem postopku, ne pozna njegove vsebine, pa tudi sicer ni mogoče sprejeti kot pravilnega, saj bi to pomenilo, da je nov dokaz (kot obnovitveni razlog) lahko le že izvedeno zaslišanje priče, to pa je zapisnik o njenem zaslišanju v drugem postopku. To pa je v nasprotju z zahtevo, da so nova dejstva in novi dokazi lahko razlog za obnovo le, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek (le stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze). Sodišče prve stopnje (v tem delu) tudi ni storilo zatrjevane kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijani sklep vsebuje razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih, ki omogočajo njegov preizkus.

9. K že navedenemu pa pritožbeno sodišče dodaja, da je toženčeva utemeljitev obravnavanega obnovitvenega razloga v predlogu tudi pomanjkljiva. Kot je bilo zgoraj že pojasnjeno, sodišče obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP ne upošteva, če bi stranka ob primerni skrbnosti že v predhodnem postopku lahko uveljavljala oziroma dokazovala dejstva, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga.4 Predložitev novega dokaza torej sama po sebi ne zadošča za uspeh s predlogom, ampak mora predlagatelj zatrjevati in izkazati tudi to, da ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že prej, to je še v času do pravnomočnega zaključka postopka. Ob tem je ključno, da izkaže, da pri zbiranju procesnega gradiva ni ravnal procesno neskrbno. Ker toženec v predlogu ustreznih trditev v tej smeri ni ponudil (npr. da zaslišanja navedene priče ni predlagal, ker je ni poznal, ni vedel zanjo, ipd.), je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pravilna tudi iz tega razloga.

10. Toženec neutemeljeno izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje glede drugega obnovitvenega razloga - zaslišanja priče dr. A. A. razlogom sodišča prve stopnje, da toženec pri zbiranju procesnega gradiva v predhodnem postopku, ko zaslišanja te priče ni predlagal, ni ravnal procesno skrbno, pritožbeno sodišče dodaja, da sprejeto odločitev v zvezi s tem zatrjevano novim dokazom narekuje že dejstvo, da toženec tudi tega obnovitvenega razloga ni utemeljil s trditvami iz drugega odstavka 395. člena ZPP o okoliščinah, zaradi katerih mu ni mogoče pripisati krivde, da dokaza ni predlagal že v prejšnjem postopku. Odločitev o zavrženju predloga torej tudi v tem delu narekuje že vsebinska nepopolnost predloga. Predlog je poleg tega prepozen. Kot izhaja iz priloženih dokazov, je toženec pričo v postopku P 2700/2017-I (z namenom, da izpove o njegovem zdravstvenem stanju5) predlagal že v odgovoru na tožbo. Tega je vložil dne 14. 2. 2018, kar je več kot 30 dni pred vložitvijo konkretnega predloga. Tudi v tem primeru, iz že zgoraj pojasnjenih razlogov, ni mogoče sprejeti stališča, da je začel rok teči šele z zaslišanjem priče v postopku P 2700/2017-I. Skrajni trenutek, ko bi bilo še mogoče reči, da je toženec zvedel za ta dokaz in da navedena priča lahko potrdi vsebino iz dokaznega predloga, je trenutek podaje dokaznega predloga (čeprav bi glede na dejstvo, da gre za zdravnico, ki je toženca zdravila, celo to stališče težko zagovarjali).

11. Sodišče prve stopnje se do predloga za zaslišanje priče A. K. res ni opredelilo, a s tem ni storilo kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec namreč tega dokaza ni predlagal kot novega dokaza v smislu samostojnega obnovitvenega razloga, ampak kot dokaz za potrditev verodostojnosti zatrjevano novih dokazov - prič N. M. in dr. A. A. To pa za to fazo postopka ni relevantno. Obnovitveni postopek namreč poteka v treh fazah, pri čemer sodišče prve stopnje v prvi fazi, v kateri ne razpiše posebnega naroka, obravnava le abstraktno dovoljenost predloga oziroma obstoj procesnih predpostavk - pravočasnost, popolnost in dovoljenost. Ker je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk zavrglo že v prvi fazi, druge (razveljavitvene) in tretje, (nadomestitvene) faze, v katerih bi izvajalo tudi predlagane dokaze za ugotavljanje utemeljenosti predloga za obnovo, ni izvedlo. Iz tega razloga so zgrešeni tudi pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni izvedlo dokazov z zaslišanjem N. M. in dr. A. A. 12. V zvezi s pritožbenimi navedbami o toženčevi procesni nesposobnosti (v smislu nastopanja v postopku, podaje ustreznega pooblastila odvetniku in sposobnostjo pomagati pooblaščencu) v času predhodnega sojenja, pritožbeno sodišče ugotavlja, da te predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, do katerih se pritožbeno sodišče ne opredeljuje. Trditve v tej smeri bi lahko predstavljale samostojen obnovitveni razlog iz 4. točke 394. člena ZPP, ki pa ga toženec v predlogu za obnovo postopka ni podal, zato so vsi pritožbeni očitki s tem v zvezi neutemeljeni.

13. Zaradi navedenih razlogov in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 336. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa navedlo (predlog) tožeče stranke namesto tožene stranke, ki je dejansko vložila obravnavani predlog za obnovo postopka. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje obravnavalo predlog tožene stranke, kar pomeni, da gre za očitno pisno pomoto, ki jo lahko sodišče prve stopnje kadarkoli popravi s popravnim sklepom (328. člen ZPP). 2 L. Ude, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 593. 3 Toženec je v dokaznem predlogu navedel, da bo priča lahko izpovedala o dejstvih, ki kažejo na neutemeljenost razdedinjenja in kako je urejal dokumentacijo za sklenitev darilne pogodbe, iz česar izhaja, da je poznala okoliščine sklepanja pogodbe in je morala biti prepričana o tožnikovi sposobnosti skleniti pogodbo (zakaj bi sicer pripravljala dokumentacijo). 4 L. Ude, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 594. 5 Pritožbeno sodišče (tako kot sodišče prve stopnje) se glede na fazo obnovitvenega postopka o relevantnosti te vsebine (v smislu morebitne možnosti za izdajo ugodnejše odločbe na njeni podlagi) ne izjavlja.