Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je v konkretnem primeru materialnopravno pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje glede višine kondikcijskega zahtevka tožeče stranke - to je, da mora banka potrošniku vrniti celotno preplačilo nad vrednostjo najetega kredita, kar se izračuna na način, da se od seštevka plačanih obrokov kredita, v evrski vrednosti na dan plačila posameznega obroka, odšteje znesek dobljenega kredita, v evrski vrednosti na dan nakazila na račun potrošnika?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je v konkretnem primeru materialnopravno pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje glede višine kondikcijskega zahtevka tožeče stranke - to je, da mora banka potrošniku vrniti celotno preplačilo nad vrednostjo najetega kredita, kar se izračuna na način, da se od seštevka plačanih obrokov kredita, v evrski vrednosti na dan plačila posameznega obroka, odšteje znesek dobljenega kredita, v evrski vrednosti na dan nakazila na račun potrošnika?

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta Hipotekarna devizna kreditna pogodba št. 640803-001 z dne 25. 9. 2008, sklenjena med tožnico in toženko ter Notarski zapis Hipotekarne devizne kreditne pogodbe št. 640803-001 in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo hipoteke po 142. členu SPZ notarja Milana Grassellija, opr. št. SV 434/08 z dne 2. 10. 2008, ki je bil sklenjen med tožnico, toženko, A. A. in B. B., nična (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da mora v 15 dneh plačati tožnici znesek 33.414,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsake posamezne plačane anuitete kredita od 3. 12. 2018 dalje do plačila, od zneskov 38.500,00 EUR in 19.182,26 EUR pa od 21. 6. 2023 dalje do plačila (II. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznih anuitet za čas od njihove zapadlosti do 2. 12. 2018 ter za zakonske zamudne obresti od zneska 38.500,00 EUR od 7. 9. 2016 do 20. 6. 2023 in od zneska 19.182,26 EUR od 8. 9. 2016 do 20. 6. 2023. (III. točka izreka). Odločilo je še, da mora toženka v 15 dneh povrniti tožnici njene stroške pravdnega postopka v višini 9.070,81 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (IV. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in v izpodbijanem delu (tj. v I., II. in IV. točki izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3.Toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

-Ali je bila presoja prvostopenjskega sodišča, ki jo je potrdilo tudi pritožbeno sodišče, da pojasnilna dolžnost tožene stranke ni bila ustrezno opravljena, ker je bila domnevno preveč splošna in tožnici ni dalo podlage za oceno ekonomskih posledic, materialnopravno pravilna?

-Ali je mogoče 6. člen Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK) razlagati na način, da je pojasnilna dolžnost izpolnjena zgolj, če je potrošniku / tožeči stranki konkretno predstavljena informacija, "kako bi na obroke za odplačilo kredita vplivala zelo velika depreciacija domače valute" ob dejstvu, da se taka zahteva v normativnem predpisu ne nahaja?

-Ali odločitev, da je lahko pojasnilna dolžnost izpolnjena zgolj, če je potrošniku / tožeči stranki konkretno predstavljena informacija o tem, "kako bi na obroke za odplačilo kredita vplivala zelo velika depreciacija domače valute", pomeni kršitev prepovedi retroaktivnosti in s tem kršitev načela pravne države iz 2. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS), kršitev enakosti pred zakonom iz 14. člena URS in kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena URS, saj takšnih zahtev zakonodaja v času sklepanja kreditne pogodbe ni določala?

-Ali uporaba standarda pojasnilne dolžnosti iz sodbe prvostopenjskega sodišča, ki ga je potrdilo tudi pritožbeno sodišče (tj. konkretna ponazoritev, kako bi na obroke za odplačilo kredita vplivala zelo velika depreciacija domače valute), ki ga v času sklepanja Kreditne pogodbe ni predpisovala takrat veljavna zakonodaja, konkretno 6. člen ZPotK, pomeni kršitev prepovedi retroaktivnosti in s tem kršitev načela pravne države iz 2. člena URS, kršitev enakosti pred zakonom iz 14. člena URS in kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena URS?

-Ali je bila presoja sodišč prve in druge stopnje glede slabe vere tožene stranke oz. ravnanja v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja materialnopravno pravilna?

-Ali je mogoče 6. člen ZPotK, ki določa obveznosti pred sklenitvijo pogodbe, razlagati na način, da neizpolnitev pojasnilne dolžnosti avtomatično pomeni, da je tožena stranka ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja v skladu s 4. točko prvega odstavka 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot)?

-Ali je mogoče 4. točko prvega odstavka 24. člena ZVPot razlagati na način, kot je storilo sodišče v danem primeru, ko je v posledici ugotovitve, da tožena stranka ni celovito in korektno opravila svoje pojasnilne dolžnosti, odločilo, da je tožena stranka s tem (avtomatično) ravnala tudi v slabi veri oziroma v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, zaradi česar je izpodbijana kreditna pogodba nična?

-Ali je mogoče drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZVPot in 6. členom ZPotK razlagati na način, da se dolžnost profesionalne skrbnosti banke razteza tudi na dogodke, ki so nepričakovani, kot sta bila ukrepa Švicarske centralne banke v letih 2011 in 2015, ki sta bila povod za trditve tožeče stranke o ničnosti kreditne pogodbe?

-Ali neupoštevanje okoliščin (nepredvidljivih, enostranskih ukrepov Švicarske centralne banke v letih 2011 in 2015, ki jih je tožena stranka zatrjevala kot nenapovedljive in izredne dogodke), predstavlja absolutno bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev temeljnih procesnih jamstev iz 14. in 22. člena URS?

-Ali je presoja sodišč prve in druge stopnje glede tega, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval (3. točka prvega odstavka 24. člena ZVPot), zgolj zato, ker so se anuitete tožeče stranke (gledano v EUR) povišale v primerjavi s tistimi, navedenimi v amortizacijskem načrtu, materialnopravno pravilna?

-Ali je bila presoja pritožbenega sodišča, da neopravljena pojasnilna dolžnost avtomatično vodi v nepoštenost pogodbenega pogoja na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 24. člena ZVPot, materialnopravno pravilna?

-Ali je bila presoja pritožbenega sodišča glede tega, da je pogodbeni pogoj nepošten na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 24. člena ZVPot, materialnopravno pravilna?

-Ali je pravilna odločitev višjega sodišča, da sta Hipotekarna devizna kreditna pogodba št. 640803-001 z dne 25. 9. 2008 in notarski zapis SV 434/08 z dne 2. 10. 2008 glede na okoliščine zadeve nična?

-Ali je v primeru, ko je predmet presoje nepoštenosti pogodbenega pogoja čisti devizni kredit v CHF (kjer je bila obveznost določena v CHF, tehnično pa je bil predmetni kredit sicer izplačan in odplačevan v EUR), pravilno stališče sodišča, da je tožeča stranka v posledici ničnosti takšnega spornega pogodbenega pogoja vseeno upravičena do vrnitvenih zahtevkov v EUR, ne pa v CHF?

-Ali je materialnopravno pravilna odločitev glede višine kondikcijskega zahtevka tožeče stranke, kot izhaja iz II. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje - to je, da mora banka potrošniku vrniti celotno "preplačilo" nad vrednostjo najetega kredita, kar se izračuna na način, da se od seštevka plačanih obrokov kredita, v evrski vrednosti na dan plačila posameznega obroka, odšteje zneske dobljenega kredita, v evrski vrednosti na dan nakazila na račun potrošnika?

-Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča, ki je pri izračunu vrednosti denarja oziroma koristi tožene stranke uporabilo več različnih tečajev EUR/CHF (tj. za pretvorbo, koliko EUR znaša v pogodbi dogovorjena vrednost kredita v CHF, je bil uporabljen tečaj, veljaven na dan najetja kredita, za pretvorbo delnih poplačil kredita pa tečaj, ki je veljal na dan oprave posameznega plačila), ali pa bi moralo sodišče, v skladu s prvim odstavkom 87. člena OZ, da se vrača po cenah v času, ko je izdana sodna odločba, za preračun vseh plačil (tj. tako nakazila kredita potrošniku s strani banke, kot tudi nakazil potrošnika banki na račun poplačila kredita), uporabiti tečaj EUR/CHF, ki je veljal na dan izdaje sodne odločbe?

-Ali je materialnopravno pravilna odločitev, da tožena stranka, v posledici ugotovitve ničnosti kreditne pogodbe v CHF, ni upravičena do nadomestila za uporabo njenega denarja?

-Ali je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno izračunalo višino koristi tožene stranke glede na zatrjevanje tožene stranke, da za tako visok znesek ni bila okoriščena in glede na to, da pri pravilih vračanja velja obogatitveno in ne vrnitveno načelo?

4.Predlog je delno utemeljen.

5.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

Op. št. (1)Prvotna toženka, ki je po pooblaščencu 19. 8. 2024 vložila predlog za dopustitev revizije, je bila na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru Srg 2024/27211 z dne 22. 8. 2024 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemni družbi C.C. (priloga A39 spisa). Pri prevzemni družbi, ki je univerzalna pravna naslednica prvotne toženke (šesti odstavek 580. člena ZGD-1), je bila nato na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru Srg 2024/28118 z dne 23.8.2024 v sodnem registru vpisana sprememba firme, sedeža in poslovnega naslova, tako da se ti sedaj glasijo: D.D. (priloga A40 spisa). Prevzemna družba je predložila novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije, ki ga je izdala pooblaščencu, ki je v postopku s predlogom za dopustitev revizije zastopal že prvotno toženko ter odobrila vsa njegova že opravljena procesna dejanja (priloga A38 spisa). Postopek se zato na strani tožene stranke nadaljuje s prevzemno družbo.

Zveza

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3 Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 24 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 87, 87/1, 193, 371

Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah - člen 4, 5, 6, 7

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.