Jedro

Po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja v primeru prodaje stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v 3 mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Navedena določba je kogentna, kar pomeni, da sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine glede na okoliščine primera lahko odloči drugače.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče odločilo o prodaji nepremičnine dolžnice v deležu 1/3 k. o. 0000, parc. št. ..., ID nepremičnine ..., ki v naravi predstavlja stanovanje na nadstropju hiše ..., tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, izklicna cena določi v višini 71.700,00 €, varščina pa določi v višini 7.170,00 € (1. točka izreka). Stečajni dolžnici je še naložilo, da mora v 3 mesecih po prejemu tega sklepa izprazniti v 1. točki navedeno nepremičnino na naslovu ... in jo izročiti upravitelju (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica, ker ocene vrednosti nepremičnine ni prejela, izklicna cena pa se ji zdi občutno prenizka. Predlaga tudi, da se ji dopusti nadaljnje bivanje v stanovanju do prodaje nepremičnine. Lastnik nepremičnine je le formalno, dejanski lastnik pa je njen partner, ki je nepremičnino kupil s kreditom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku osebnega stečaja se po pravilih 327. člena v zvezi s 1. odstavkom 383. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) pridobljena ocena vrednosti premoženja stečajnega dolžnika dolžniku ne vroča. Kaj takega ZFPPIPP sodišču ne nalaga. Zato prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo nobene postopkovne kršitve, ker pritožnici ni vročalo ocene vrednosti nepremičnine, ki je predmet prodaje po izpodbijanem sklepu.

5. Pritožnica sicer navaja, da je izklicna cena prenizka, ker so cene na območju, kjer se nepremičnina nahaja, občutno višje. Vendar za tako trditev v pritožbi ne ponudi nobene drugačne cenitve nepremičnine, niti ne navaja, da ima kupca za nakup nepremičnine po bistveno višji ceni. Pritožbeno sodišče zato nima razloga za dvom v pravilnost izdelane cenitve za predmetno nepremičnino. Sicer pa je bil z izpodbijanim sklepom določen način prodaje na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene (2. odstavek 331. člena v zvezi z 2. odstavkom 329. člena in 1. odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Tak način prodaje pa omogoča v primeru večih interesentov za nakup (zaradi morebiti nizke cene in ugodne lokacije) tudi dosego bistveno višje prodajne cene.

6. Po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja v primeru prodaje stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v 3 mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Navedena določba je kogentna, kar pomeni, da sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine glede na okoliščine primera lahko odloči drugače. Ker je pravnomočen sklep, s katerim je naložena izpraznitev nepremičnine po 3. odstavku 395. člena ZFPPIPP izvršilni naslov, je vprašanje dopustnosti bivanja dolžnika v navedeni nepremičnini tudi po preteku v izpodbijanem sklepu določenega roka za izpraznitev stvar izvršilnega postopka, ki ga kot izvršitelj opravlja po 4. odstavku 395. člena ZFPPIPP upravitelj.

7. Glede pritožbene trditve, da je dolžnica le formalni lastnik nepremičnine, dejanski lastnik pa je njen partner, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je ovira za prodajo premoženja po 3. odstavku 330. člena v zvezi s 1. odstavkom 383. člena ZFPPIPP le pravočasno prijavljena izločitvena pravica, ki je bila prerekana, dokler zahtevek izločitvenega upnika ni pravnomočno zavrnjen. Take okoliščine, ki bi preprečevale prodajo, pa iz spisovnega gradiva ne izhajajo, niti jih ne zatrjuje pritožnica.

8. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).