Jedro

Zoper sodno odločbo sodišča druge stopnje, v konkretnem primeru je to sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, pritožba ni dovoljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožnika z dne 8. 6. 2018. 2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava ter kršitve določb Ustave RS in Evropske konvencije o človekovih pravicah. Po njegovem je pravica do sodnega varstva zagotovljena vsakomur brez vsakršnih omejitev. Pri njem pa ni bilo izvedenega nobenega poštenega postopka. Poudarja, da v Ustavi RS in enako v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic ni določeno, da mora imeti zastopnik oziroma vlagatelj pravnega sredstva opravljen pravniški državni izpit. S tem, ko je Republika Slovenija v letu 1999 uzakonila omejitve z določitvijo, da mora imeti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, je začela omejevati pravico do obrambe. Citira posamezne določbe Konvencije o varstvu človekovih pravic in poudarja, da se je želel zastopati sam. Nadalje navaja, da je sodišče kršilo 23. člen Ustave RS, ker mu ni omogočilo izvedbo dokazov, ki bi vplivale na končni izid postopka. V njegovem primeru pa se niso upoštevale tudi druge določbe Ustave RS in Evropske socialne listine, ki jih konkretno navaja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenih dejstev pravilno odločilo v zadevi. Pri tem pa ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti ni prišlo do očitanih kršitev Ustave RS in Evropske konvencije o človekovih pravicah.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik dne 11. 6. 2019 na Vrhovno sodišče RS vložil pritožbo z dne 8. 6. 2018 zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 23. 5. 2019 ter se je pri tem skliceval na 127. člen Ustave RS. V zvezi z dopisom Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 6. 2019, s katerim je tožnika obvestilo, pod kakšnimi pogoji lahko vloži revizijo kot izredno pravno sredstvo, je tožnik na Vrhovno sodišče RS dne 27. 6. 2019 pojasnil, da je vložil pritožbo in ne revizije. Na podlagi takšnega dopisa je Vrhovno sodišče RS z dopisom z dne 4. 7. 2019 pritožbo tožnika odstopilo sodišču prve stopnje v pristojno poslovanje.

6. Zoper odločbe sodišč, to je zoper sodbe in sklepe, imajo stranke, ki se z njimi ne strinjajo, možnost vložiti pravna sredstva le, če zakon tako določa in v primeru, ko zakon omogoča vložitev pravnega sredstva, le tista pravna sredstva, ki jih zakon določa. 7. Pritožba je pravno sredstvo, ki jo imajo stranke pravico vložiti zoper sodno odločbo sodišča prve stopnje. ZPP v 343. členu jasno določa, da se smejo stranke pritožiti v predpisanem roku zoper sodno odločbo, izdano na prvi stopnji. Logičen in edino pravilen je zato zaključek, da zoper sodno odločbo sodišča druge stopnje, v konkretnem primeru je to sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 137/2019 z dne 23. 5. 2019, pritožba ni dovoljena in iz tega razloga tudi nima pravnega pouka za vložitev rednega pravnega sredstva.

8. Ob formalnem preizkusu pritožbe, je zato sodišče prve stopnje, tožnikovo pritožbo vloženo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 137/2019 z dne 23. 5. 2019, skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP, pravilno kot nedovoljeno zavrglo.

9. Razlog za zavrženje pritožbe torej ni bil pravniški državni izpit, ki ga mora skladno s četrtim odstavkom 86. člena ZPP imeti stranka ali njen zakoniti zastopnik v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.

10. Iz listinske dokumentacije, ki jo je sodišče prve stopnje upoštevalo, jasno izhaja, da tožnik zoper drugostopno sodbo z dne 23. 5. 2019 ni vložil revizije kot izrednega pravnega sredstva, pač pa pritožbo. Posledično je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je pritožba zoper drugostopno sodbo dovoljena ali ne in glede pogojev za vložitev revizije zgolj, enako kot pred tem Vrhovno sodišče RS, pojasnilo, kdo lahko vloži revizijo kot izredno pravno sredstvo oziroma katere pogoje mora izpolnjevati zakoniti zastopnik oziroma stranka, če sama vloži revizijo ter pravne posledice (zavrženje izrednega pravnega sredstva), če pogoji za vložitev revizije niso izpolnjeni.

11. V konkretnem primeru, ker tožnik revizije ni vložil, sodišče prve stopnje tega, ali so na strani tožnika izpolnjeni pogoji za vložitev revizije, pravilno sploh ni ugotavljalo in tudi ni tožnikove vloge zaradi neizpolnjevanja pogojev za vložitev revizije, zavrglo. V tej smeri so pritožbene navedbe neutemeljene in neupoštevne.

12. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.