U-I-99/95

17.4.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Karla Sampla iz Gerlincev, ki ga zastopa Miloš Lešnik, odvetnik v Lenartu v Slovenskih goricah, na seji dne 17. aprila 1997

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti Zakona o poštnih, telegrafskih in telefonskih storitvah (Uradni list SFRJ, št. 2/86 in 26/90) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Samoupravnega sporazuma o splošnih pogojih za opravljanje poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev (Uradni list SFRJ, št. 35/88, pop. 40/88 in 11/91) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik, ki je imetnik telefonskega priključka, izpodbija Zakon o poštnih, telegrafskih in telefonskih storitvah (v nadaljevanju: ZPTTS) in Samoupravni sporazum o splošnih pogojih za opravljanje poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev (v nadaljevanju: Splošni pogoji). Po njegovem mnenju določbe 78. člena ZPTTS ter 214. člena in drugega odstavka 215. člena Splošnih pogojev uporabnikom onemogočajo preverjanje pravilnosti evidentiranja obsega opravljenega telegrafskega ali telefonskega prometa. Te določbe naj bi PTT podjetje postavljale v privilegiran položaj, pri čemer naj bi šlo že po naravi delovanja za monopolistično dejavnost. Šele izpisi vseh opravljenih odhodnih klicev s podatki o klicani številki, trajanju telefonskega pogovora in številu porabljenih tarifnih impulzov naj bi namreč uporabniku omogočili preveritev, ali je izstavljeni račun pravilen. Zato naj bi z navedenimi določbami uporabniku PTT storitev ne bila zagotovljena enakost pred zakonom (14. člen Ustave) in enako varstvo pravic (22. člen Ustave) v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Uporabniki storitev naj bi bili namreč v navedenih postopkih v podrejenem položaju, onemogočeno naj bi jim bilo dokazovanje, da je prišlo do nepravilnosti pri obračunavanju storitev. Pobudnik predlaga razveljavitev oziroma odpravo izpodbijanih predpisov.

2.Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude pribavilo tudi pojasnila podjetja Telekom Slovenija p.o. ter pravno mnenje Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve Državnega zbora (v nadaljevanju: Sekretariat).

3.Sekretariat meni, da pobuda ni utemeljena, ter predlaga njeno zavrnitev, kolikor se nanaša na ZPTTS. Po 78. členu ZPTTS uporabnik telefonskih storitev lahko reklamira plačilo telefonske storitve, organizacija PTT pa mora na vsako pisno reklamacijo pisno odgovoriti ter svoj odgovor obrazložiti. Sekretariat predlaga zavrnitev pobude, kolikor se nanaša na ZPTTS, saj ta ne onemogoča preverjanja obsega telefonskega oziroma telegrafskega prometa, temveč celo narekuje pojasnitev podatkov in evidenc, pomembnih za obračun plačila.

4.Podjetje Telekom Slovenija p.o. kot pravni naslednik PTT podjetja Slovenije p.o. je v zvezi s pobudo pojasnil, da so v Republiki Sloveniji telefonski priključki glede na tehnične in tehnološke možnosti priključeni tako na digitalne kot tudi na analogne centrale, pri čemer jih je približno polovica še vedno vezana na analogne centrale, ta odstotek pa naj bi bil v večini srednjeevropskih in posebno vzhodnoevropskih držav mnogo višji, uporabljale pa naj bi jih še vedno tudi najrazvitejše države.

Preverjanje pravilnosti evidentiranja obsega opravljenega telefonskega prometa je možno preko elektronskih zapisov telefonskih pogovorov samo na digitalnih telefonskih centralah, z dodatno opremo - pomožnim telefonskim števcem in kontrolnikom - pa ne glede na vrsto telefonske centrale, pri čemer vsak uporabnik lahko katerokoli od navedenih možnosti preverjanja naroči pri pristojni poslovni enoti podjetja, na območju katere je telefonski naročnik. V zvezi z navedenimi možnostmi kontrole pa lahko vsak uporabnik telefonskih storitev vloži tudi reklamacijo zneska, s katerim je obremenjen za opravljene telefonske storitve.

5.Reševanje teh reklamacij je predmet posebnega splošnega akta, ki je bil sprejet v podjetju, z njim pa se rešujejo vprašanja, navedena v pobudi. Razveljavitev določb 78. člena ZPTTS ter 214. člena in drugega odstavka 215. člena Splošnih pogojev bi pomenila, da nezadovoljni uporabniki telefonskih storitev ne bi imeli nikakršne možnosti reklamacije.

B.

6.Pobudnik izkazuje pravni interes za svojo pobudo s tem, da je imetnik telefonskega priključka. Formalno sicer izpodbija ZPTTS in Splošne pogoje v celoti, dejansko pa z navedbami izpodbija le 78. člen ZPTTS ter 214. člen in drugi odstavek 215. člena Splošnih pogojev zaradi domnevne neskladnosti s 14. in 22. členom Ustave. Ustavno sodišče je preizkusilo pobudo le v okviru navedb.

7.ZPTTS in Splošni pogoji se na podlagi 4. člena Zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) še vedno uporabljata kot predpisa Republike Slovenije. Pravilnik o uporabi predpisov s področja telekomunikacij (Uradni list RS, št. 66/94), ki ga je izdal Minister za promet in zveze, je uporabo Splošnih pogojev tudi izrecno določil. Podjetje Telekom Slovenija p.o. kot pravni naslednik PTT podjetja Slovenije p.o. opravlja v skladu z Uredbo o reorganizaciji PTT podjetja Slovenije p.o. v Telekom Slovenije p.o. (Uradni list RS, št. 76/94, 14/95 in 2/96) dejavnosti telegrafskega in telefonskega prometa, ki se v skladu z določili 68. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) do ureditve teh dejavnosti s posebnim zakonom štejejo za gospodarsko javno službo.

8.Po prvem odstavku 2. člena ZPTTS se PTT storitve opravljajo na podlagi pogodbe pod pogoji, določenimi s tem zakonom, in splošnimi pogoji za opravljanje PTT storitev. Po drugem odstavku 2. člena ZPTTS splošni pogoji za opravljanje PTT storitev med drugim urejajo tudi postopek za uresničevanje medsebojnih pravic in obveznosti PTT organizacij in uporabnikov PTT storitev v zvezi z opravljanjem oziroma uporabo PTT storitev ter postopek in način za reševanje reklamacij uporabnikov PTT storitev glede storitev, zneska računa za storitve in pravilnost evidentiranja obsega opravljenega telegrafskega ali telefonskega prometa. Po tretjem odstavku istega člena imajo Splošni pogoji za opravljanje PTT storitev javni pomen in vsebujejo standarde oziroma deklarirano kakovost storitev, za katere so objavljene javne tarife. Po prvem odstavku 78. člena ZPTTS uporabnik telefonskih storitev med drugim lahko reklamira znesek, ki ga mora plačati za opravljene storitve, po drugem odstavku 78. člena ZPTTS pa mu mora PTT oraganizacija na vsako pisno reklamacijo pisno odgovoriti ter svoj odgovor obrazložiti.

9.Reklamacije uporabnikov telefonskih storitev ureja tudi člen 214 Splošnih pogojev. Ta v svojem prvem odstavku povzema zakonsko določbo, ko določa, da uporabnik telefonskih storitev lahko vloži reklamacijo tudi glede zneska, s katerim je obremenjen za opravljene telefonske storitve. Po drugem odstavku istega člena se morajo reklamacije, ki se nanašajo na nepravilno delo večjega obsega oziroma za katere je treba izvesti ustrezni postopek preizkušanja, ali je reklamacija opravičena, vložiti pisno pri pristojni PTT enoti ali PTT organizaciji, ki je izdala račun storitev. Po tretjem odstavku istega člena se v primeru reklamacije uporabnika telefonskih storitev glede računa storitev uporabi postopek, ki je predpisan s pravilnikom o postopku in načinu reševanja reklamacij uporabnikov TT storitev glede računa PTT storitev. Po četrtem odstavku 214. člena Splošnih pogojev mora PTT organizacija na vsako pisno reklamacijo uporabnika telefonskih storitev v 30 dneh pisno odgovoriti in odločitev v zvezi z reklamacijo ustrezno obrazložiti. PTT organizacija mora v 30 dneh po vložitvi reklamacije odpraviti tehnično motnjo, za odpravo katere je pristojna (peti odstavek 214. člena Splošnih pogojev), reklamacija računa pa ne odloži plačila tistega dela računa, ki ni sporen (šesti odstavek 214. člena Splošnih pogojev). Kot to izhaja iz tretjega odstavka 214. člena Splošnih pogojev, se v primeru reklamacije uporabnika telefonskih storitev glede računa storitev uporabi postopek, predpisan v Pravilniku o postopku in načinu reševanja reklamacij uporabnikov TT storitev na račun PTT storitev (PTT Vestnik, št. 20/85 - v nadaljevanju: Pravilnik).

10.Drugi odstavek 215. člena Splošnih pogojev določa, da, kadar se v telefonskem prometu pogovori obremenjujejo avtomatsko z impulzi na naročniškem števcu, ne glede na to, ali ti impulzi izvirajo iz krajevnih, medkrajevnih ali mednarodnih pogovorov, se več zaračunani znesek vrne naročniku samo, če se ugotovi, da je bil zaradi tehnične napake obremenjen z večjim številom impulzov. Tehnična napaka se ugotovi po določbah pravilnika iz 3. točke 214. člena Splošnih pogojev za opravljanje PTT storitev. Če se ugotovi tehnična napaka oziroma če se ugotovi, da je naročnikova reklamacija opravičena, se naročnik obremeni z zneskom za povprečno število impulzov, registriranih na njegovem števcu v zadnjih treh mesecih. Enak postopek se uporabi, če števec zaradi tehnične napake ni deloval. Za druge dneve, ko je števec deloval, se storitve zaračunajo po pokazanih impulzih.

Načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) pomeni predvsem zahtevo po nearbitrarni uporabi prava do pravnih subjektov, zavezuje pa tudi zakonodajalca k zagotavljanju enakosti subjektov pri zakonodajnem normiranju. Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da načela enakosti ni mogoče pojmovati kot enostavno splošno enakost vseh, pač pa kot enakopravno obravnavanje enakih dejanskih stanj.

Različnosti dejanskih stanj ustreza normativna različnost. Za kršitev načela enakosti gre, kadar lahko zakonodajalčevo razlikovanje označimo kot samovoljno, torej takšno, za katero ni stvarnega razloga.

11.Po oceni Ustavnega sodišča zgoraj prikazana izpodbijana ureditev v ničemer ne kaže na kršitev načela enakosti (14. člen Ustave). Nasprotno, šele izpodbijane določbe omogočajo nezadovoljnim uporabnikom preverjanje pravilnosti evidentiranja obsega opravljenega telefonskega prometa in s tem pravilnosti zaračunanih zneskov za storitve. Pravica uporabnikov storitev do vlaganja reklamacij namreč temelji prav na izpodbijanih določbah, sam postopek in način reševanja reklamacij pa je po tretjem odstavku 214. člena Splošnih pogojev urejen z neizpodbijanim Pravilnikom. Ureditev je za vse uporabnike telefonskih storitev enaka, različnost položaja uporabnikov telefonskih storitev ter izvajalca te dejavnosti pa je dejansko pogojena. Sam način ureditve reklamacij zneskov računov za telefonske storitve in s tem tudi pravilnega evidentiranja obsega opravljenega telefonskega prometa po oceni Ustavnega sodišča spada v polje proste presoje normodajalca. V normodajalčevo odločitev bi Ustavno sodišče poseglo le, če bi bila očitno samovoljna, nerazumna ali v očitnem neskladju z namenom, ki ga ureditev zasleduje. To pa v danem primeru, ko je izpodbijana ureditev pogojena tudi s tehničnimi možnostmi in stopnjo tehnološkega razvoja, ni izkazano.

12.V primeru 22. člena Ustave (enako varstvo pravic) gre za posebno obliko enakosti pred zakonom, vendar v danem primeru ne gre za kršitev tega člena. Določba 78. člena ZPTTS ureja pravico reklamacije izstavljenega računa, po določbi 214. člena Splošnih pogojev pa se za obravnavanje reklamacije uporablja poseben Pravilnik. Splošni pogoji in Pravilnik sploh ne moreta urejati varstva pravic uporabnika telefonskih storitev v sodnem postopku. Postopek obravnavanja reklamacije uporabnika znotraj PTT organizacije pa urejata na način, ki je glede na tehnično izvedbo in stopnjo tehnološkega razvoja sploh možen.

13.Ker pobudnikove navedbe o tem, kakšna bi izpodbijana ureditev po njegovem morala biti, merijo tudi na to, da naj bi izpodbijana ureditev ne bila primerna, Ustavno sodišče dodaja, da je na podlagi 160. člena Ustave in 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) pristojno za oceno skladnosti zakona z Ustavo ter podzakonskega predpisa z Ustavo in zakonom, ne pa za oceno primernosti zakonske ali podzakonske ureditve.

14.Iz navedenih razlogov je Ustavno sodišče to pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

15.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šurm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k : dr. Tone Jerovšek