Jedro

Namen prodajne pogodbe je prodaja stvari proti plačilu kupnine in sočasnost medsebojnih izpolnitev. Odložena izpolnitev prodajalca je v škodo kupca, ki želi kupljeno stvar prejeti takoj. Kupec ni v zamudi toliko časa, dokler prodajalec ne izpolni svoje sočasne obveznosti.

Izrek

Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu sodba prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka sama trpi stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi je tožeča stranka stavila dva tožbena zahtevka.

Zaradi poplačila glavne terjatve je od tožene stranke primarno zahtevala plačilo 8.800,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega zneska, podredno pa je zahtevala plačilo enake obveznosti kot s primarnim zahtevkom s tem, da je ponudila še izpolnitev svoje obveznosti - izročitev knjige.

Prvo sodišče je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačilo stroškov v znesku 8.320,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 1995 dalje do plačila (1. točka sodbenega izreka). Razveljavilo je del sklepa o izvršbi, s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačilo terjatve in zato zavrnilo primarni zahtevek tožeče stranke na plačilo 8.800,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega zneska (2. točka sodbenega izreka). Toženo stranko je obsodilo na plačilo 8.800,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 1. 1995 dalje do plačila, tožečo stranko pa obvezalo, da mora toženi stranki sočasno izročiti knjigo "Moj zdravnik - narava". V presežku, za plačilo zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti posameznega zneska do 11. 1. 1995, je podredni zahtevek zavrnilo (3. točka sodbenega izreka). Toženki je še naložilo v povrnitev tožeči stranki nastale pravdne stroške v višini 31.733,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 3. 1999 dalje do plačila (4. točka sodbenega izreka).

S pravočasno pritožbo tožeča stranka sodbo prve stopnje izpodbija le delno. V uvodu pritožbe navaja, da izpodbija del sodbe, s katerim je prvo sodišče zavrnilo primarni zahtevek in del, s katerim je bilo ugodeno podrednemu zahtevku (2. in 3. točka izreka). Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugoditvijo celotnemu primarnemu tožbenemu zahtevku. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov. Bistveni pritožbeni razlogi bodo povzeti v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

Tožena stranka pritožbenega odgovora ni podala.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi določbe 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) je sodišče druge stopnje postopek nadaljevalo na podlagi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90 - v nadaljevanju: ZPP), saj je bila izpodbijana sodba izdana pred uveljavitvijo sedaj veljavnega zakona.

Kakšne od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 365. člena ZPP), v pravdi ni bilo.

Predmet spora je zahtevek tožeče stranke, da ji tožena stranka plača kupnino za knjigo, katero ji bo tožeča stranka izročila, ko bo kupnina plačana.

Tožeča stranka sprva izpostavlja, da ni zavezana k sočasni izpolnitvi svoje pogodbene obveznosti, saj sta se pogodbeni stranki dogovorili, da bo knjigo dobavila kupcu najkasneje tri tedne po izidu knjig (izid je bil predviden v maju 1994), oziroma najkasneje v roku treh tednov od dneva, ko bo kupec knjige plačal. V dvostranskih pogodbah po določbi 122. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju: ZOR) nobena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izvira iz narave posla.

S prodajno pogodbo sta sedanji pravdni stranki kot pogodbenici res dogovorili, da je prodajalec dolžan kupcu izročiti knjigo najkasneje v treh tednih po izidu knjig oziroma po dnevu v celoti plačane kupnine.

Vendar je namen prodajne pogodbe prodaja stvari proti plačilu kupnine in sočasnost medsebojnih izpolnitev (314. in 475. člen ZOR). Pri sklepanju dvostranskih pogodb udeleženci lahko le na ta način izhajajo iz načela enake vrednosti dajatev (15. člen ZOR). Zato je potrebno šteti, da je odložena izpolnitev v škodo kupca. Prodajalca pa ZOR ščiti tudi pred kupcem, ki noče prevzeti stvari in plačati kupnine na ta način, da mu daje možnost razdrtja pogodbe in uveljavljanja povrnitve škode, nastale s kršitvijo pogodbe (519. in 523. člen ZOR).

Če prodajalec in kupec torej v pogodbi določita, da se prodajalčev rok izpolnitve odloži, je treba upoštevati predpise, ki varujejo potrošnika, tipsko pogodbo pa je potrebno razlagati po določilih 99., 100. in 101. člena ZOR. Ker gre torej za odplačno pogodbo, odlaganje prodajalčevega roka izpolnitve ni v interesu kupca, saj želi kupljeno stvar prejeti takoj. Kupec je v primeru vnaprej plačane kupnine v slabšem položaju, ker mora v celoti kreditirati prodajalca. Zato so v času sklenitve predmetne pogodbe veljavni prisilni predpisi celo določali, da je kupec, ki plača kupnino vnaprej, upravičen do plačila obresti na ta znesek za čas od plačila do dobave blaga (določba 26. člena Zakona o blagovnem prometu - Uradni list SRS, št. 21/77 in nasl.) Zato je prvo sodišče ravnalo prav, ko je na ugovor tožene stranke o neizpolnjeni pogodbi varovalo koristi tožene stranke kot potrošnika s tem, da je tožečo stranko obvezalo na izročitev knjige. Poleg tega pa bi morali obe stranki svoji pogodbeni obveznosti že izpolniti, in tudi zato prodajalec, ki zahteva izpolnitev pogodbe, ne more ugovarjati, da pogodbe ni dolžan izpolniti.

Pri tem velja še pojasniti, da bi bilo potrebno na ugovor tožene stranke (exeptio non adimpleti contractus), tožbeni zahtevek zavrniti, v kolikor tožeča stranka ne bi ponudila sočasne izpolnitve.

Tožeča stranka v pritožbi nadalje trdi, da je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od kupnine tudi za čas od dneva zapadlosti do dneva, ko ji je poskušala knjigo izročiti (11. 1. 1995). Trdi, da se je tožena stranka kot kupec zavezala plačati kupnino do dneva zapadlosti posameznega obroka.

Materialnopravno izhodišče obravnavanega zahtevka na plačilo zakonskih zamudnih obresti je v določbi 277. člena ZOR, po kateri dolžnik poleg glavnice dolguje še zakonske zamudne obresti od takrat, ko zamudi z izpolnitvijo svoje denarne obveznosti.

Postavlja se torej vprašanje, ali in kdaj je tožena stranka zamudila z izpolnitvijo svoje obveznosti.

Sedanji pravdni stranki sta s prodajno pogodbo določili, da je tožena stranka kot kupec dolžna v prednaročilu naročeno knjigo plačati v štirih obrokih po 2.200,00 SIT (na dne 15. 1. 1994, 15. 2. 1994, 15. 3. 1994 in 15. 4. 1994). Vendar že iz zgoraj ugotovljenega izhaja, da ZOR favorizira takojšnjo in sočasno izpolnitev pogodbe, in to tudi z določbami glede zamude.

Tožeča stranka, ki je sicer s pogodbo rok svoje izpolnitve odložila, je bila po kogentnih določbah zakona v zamudi toliko časa, dokler je bila pripravljena sprejeti izpolnitev dolžnikove sočasne obveznosti, izpolnitve svoje zapadle obveznosti pa ni nudila (2. odstavek 325. člena ZOR). Toliko časa, dokler je bila tožeča stranka v zamudi, pa niti zamuda tožene stranke ni mogla nastopiti, čeprav svoje obveznosti ni izpolnila v pogodbenem roku (1. odstavek 326. člena ZOR in 1. odstavek 324. člena ZOR).

Ker torej tožena stranka niti s trenutkom zapadlosti obrokov kupnine niti v času do 11. 1. 1995 ni bila v zamudi, je prvostopno sodišče zahtevek na plačilo obresti utemeljeno zavrnilo.

Prvo sodišče je sicer še razsodilo (odločitev je že pravnomočna), da je tožeča stranka upravičena do zakonskih zamudnih obresti od 11. 1. 1995 dalje. Kljub temu, da v pravnomočno razsojo pritožbeno sodišče ne more posegati, pa glede prodajalčeve upravičenosti do zakonskih zamudnih obresti na neplačano kupnino velja opozoriti, da so materialnopravne določbe glede zamude pravno relevantne tudi za razsojo o utemeljenosti zahtevka na plačilo obresti od poskusa izpolnitve pogodbene obveznosti dalje.

Že zgoraj je bilo torej obrazloženo, da kupec s plačilom kupnine ne more biti v zamudi toliko časa, dokler prodajalec ne izpolni svoje zapadle sočasne obveznosti (izroči knjige). Prodajalec bi bil zato kot dolžnik upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti na neplačano kupnino le v primeru, če bi kupec prišel v zamudo. Do takšne situacije pa bi lahko primeroma prišlo: - če bi prodajalec svojo obveznost izpolnil, hkrati pa kupca pozval, naj izpolni svojo obveznost (2. odstavek 324. člena ZOR) ali, - če bi prodajalec stvar položil pri sodišču (331. člen ZOR) Pritožbo je bilo tako potrebno zavrniti kot neutemeljeno, saj se je izkazalo, da niso podani niti pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti uradoma (368. člena ZPP).

Stroške, ki so tožeči stranki nastali z vložitvijo obravnavanega pravnega sredstva, mora trpeti sama, saj s svojo pritožbo ni uspela (1. odstavek 166. člena ZPP v zvezi s 154. členom istega zakona).