Jedro

Po mnenju sodišča sklicevanje na razpisne pogoje in podatke FURS, da je imelo podjetje na dan oddaje vloge dne 21. 4. 2022 neplačan odlog NUSZ, ne zadostuje za odločitev o vlogi, temveč mora biti raziskano dejansko stanje, v konkretnem primeru o višini teh obveznosti, ne pa zgolj pavšalno navajanje. Izpodbijan sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče torej ne more preizkusiti ali je utemeljeno, zakaj tožnik kot prijavitelj ni bil izbran na javnem razpisu, saj zatrjevane neporavnane obveznosti niso konkretizirane.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, št. 302-5-304/2022/4 z dne 23. 6. 2022, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče je predmetno zadevo, v skladu z odredbo predsednice sodišča Su 319/2021-1 z dne 14. 4. 2021, in v skladu z drugim odstavkom 13.a člena Zakona o sodiščih (ZS), obravnavalo prednostno.

_Iz izpodbijanega sklepa_

2. Tožena stranka (v nadaljevanju: toženka) je v postopku Javnega razpisa za pomoč podjetjem pri ponovnem zagonu dejavnosti po odpravi omejitev, vezanih na Covid-19 (v nadaljevanju: javni razpis) vlogo tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnik) z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka zavrnila ter v 2. točki izreka ugotovila, da posebni stroški v tem postopku niso nastali.

3. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila vloga tožnika na javni razpis pravočasna in formalno popolna. Pri pregledu izpolnjevanja pogojev pa je komisija ugotovila, da vloga ne izpolnjuje predpisanega pogoja št. 2 iz 3.1 točke javnega razpisa. Gre za splošni pogoj za prijavitelje, ki glasi: „Prijavitelj nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno pravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 EUR ali več na dan oddaje vloge), pri čemer se šteje, da prijavitelj ne izpolnjuje obveznosti tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge“.

4. Na podlagi podatkov iz uradnih evidenc Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) je komisija ugotovila, da je imel tožnik na dan oddaje vloge neporavnane obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Komisija je zato tožnika skladno z določbami 138. in 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) seznanila z dejstvi iz uradnih evidenc FURS. Dne 27. 5. 2022 je komisija prejela pojasnilo tožnika, da ima podjetje pri FURS do dne 12. 5. 2022 plačane vse evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti. Ker pa je imelo podjetje tožnika po podatkih FURS na dan oddaje vloge, to je dne 21. 4. 2022, neplačan odlog NUSZ za leto 2021, je komisija ugotovila, da tožnik že omenjenega finančnega pogoja ne izpolnjuje in se zato njegova vloga zavrne.

_Tožbene navedbe_

5. Tožnik s tožbo v upravnem sporu, navaja, da izpodbijani sklep ni obrazložen tako, da bi ga bilo mogoče preizkusiti. V izpodbijanem sklepu namreč ni konkretizirano katere obveznosti prijavitelja – tožnika, naj ne bi bile poravnane, tudi ne kdo je zavezanec za plačilo, prav tako ne višina obveznosti in pravna podlaga ter kdaj in zakaj naj bi obveznost nastala. Zgolj navedba, da gre za odlog NUSZ v korist Občine Sveti Jurij ob Ščavnici ne zadošča, saj mu je onemogočeno varovanje njegovih interesov. Pojasnjuje še, da je po obvestilu komisije z dne 19. 5. 2022, pri FURS pridobil potrdilo z dne 20. 5. 2022, iz katerega izhaja, da ima A., A. na dan 12. 5. 2022 poravnane vse obveznosti, medtem ko FURS potrdila oziroma podatkov glede obveznosti A., s. p. ne daje. Navedeno potrdilo je tožnik poslal toženki, ki pa se glede potrdila ni izjasnila, prav tako pa se v izpodbijanem sklepu ni izrekla glede vseh predloženih dokumentov in trditev tožnika.

6. Tožnik nadalje navaja, da je vlogo na javni razpis oddala A., s. p., ki pa ni zavezanec za plačilo NUSZ v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici, ampak je zavezanec za plačilo NUSZ fizična oseba A. A., ki pa svoje obveznosti po odločbi FURS z dne 25. 10. 2021 res ni poravnal v roku, zato je sledila davčna izvršba zoper A. A., ne pa zoper njegov s. p. Izpodbijani sklep tudi ne prestane testa sorazmernosti, ne po kriteriju višine plačila NUSZ, saj gre za znesek 193,94 EUR kot tudi ne po kriteriju zamude plačila, saj je zamudil le okoli 60 dni, kot tudi ne zaradi dejstva, da A. A. na dan 12. 5. 2022 ni imel neporavnanih obveznosti.

7. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in vlogi prijavitelja na javni razpis v celoti ugodi oziroma podredno, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

_Navedbe tožene stranke_

8. Toženka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke, kolikor se s posameznimi dejstvi izrecno ne strinja, pri tem pa še poudarja, da ker gre v predmetni zadevi za javnopravno stvar, ne pa za odločanje o pravici tožnika, je postopek vodila po Zakonu o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju: ZPOP-1) ob smiselni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Navaja, da je vlogo tožnika zavrnila, ker ni izpolnjeval pogoja št. 2 iz točke 3.1 javnega razpisa.

9. Pred izdajo izpodbijanega sklepa je toženka prejela dopis FURS št. DT 0211-35976/2022-4 z dne 24. 5. 2022, iz katerega je razvidno, da je imel tožnik na dan oddaje vloge dne 21. 4. 2022 neplačan NUSZ za leto 2021, dolg pa je zapadel v plačilo dne 20. 12. 2021 in 18. 2. 2022, kar pomeni, da je imel tožnik neporavnane obveznosti na dan oddaje vloge. Po prejemu tožbe je toženka ponovno zaprosila FURS za podatke o izpolnjevanju finančnega pogoja. Iz dopisa FURS št. DT 0211-11/2022-105 z dne 29. 8. 2022 izhaja, da je imel tožnik na dan oddaje vloge dne 21. 4. 2022 dolg v višini 68,62 EUR iz naslova neplačane akontacije NUSZ.

10. Toženka nadalje navaja, da je stališče tožnika, da toženka pri ugotavljanju finančnega pogoja ne bi smela upoštevati finančnih obveznosti, ki jih ima tožnik kot fizična oseba, zmotno. Razlaga tožnika, po kateri bi se fizično osebo ločilo od samostojnega podjetnika, kot da ne bi šlo za isti subjekt, je neskladna z definicijo samostojnega podjetnika posameznika iz Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in s stališči sodne prakse, ki ne ločuje subjektivitete fizične osebe od samostojnega podjetnika posameznika. Pri samostojnih podjetnikih je namreč ključno, da gre za fizično osebo, zaradi česar gre tudi za odgovornost in obveznosti iste osebe.

11. Tožbeni očitek glede odsotnosti testa sorazmernosti pri višini dolga je neutemeljen. Sorazmernost je bila vključena že v razpisni pogoj, ki višino dolga omejuje na 50,00 EUR. Neutemeljen je tudi ugovor tožnika glede neobrazloženosti izpodbijanega sklepa. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja, ker je imel na dan oddaje vloge 21. 4. 2022 neporavnane obveznosti iz naslova NUSZ, opredeljena je bila tudi zapadlost tega dolga, ki je presegala mejnih 50,00 EUR. Sicer pa tudi iz vsebine tožbe izhaja, da je bila izpodbijana odločitev obrazložena v zadostni meri, saj je tožniku bila omogočena podaja vsebinskih tožbenih navedb in ugovorov, ki pa so neutemeljeni.

12. Toženka sodišču predlaga, da tožbo zavrne, saj je izpodbijani sklep pravilen, zakonit in dovolj obrazložen.

_Iz pripravljalnih vlog_

13. Tožnik v pripravljalnih vlogah navaja, da je A. A. kot fizična oseba svoje lastne obveznosti do FURS poravnal že dne 22. 4. 2022, torej na zadnji dan razpisnega roka, ko je bilo mogoče še oddati vlogo, zato tudi na strani A. A. ni bilo nobene ovire več, da tožnik ne bi bil upravičen do finančnih sredstev ter poudarja, da je plačilo NUSZ obveza fizične osebe in ne s.p.-ja. Navaja še, da je toženka pri dodeljevanju javnih sredstev, na podlagi javnega razpisa, dolžna ZPOP-1 razlagati in uporabljati restriktivno v korist šibkejših strank in ne ozko v korist uradnih organov kot močnejše stranke.

_Sodna presoja_ **K I. točki izreka**

14. Tožba je utemeljena.

15. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje odločitev toženke, da zavrne vlogo tožnika prispelo na javni razpis za pomoč podjetjem pri ponovnem zagonu dejavnosti po odpravi omejitev, vezanih na Covid-19. Podlaga za takšno odločitev je bila ugotovitev toženke, da vloga ne izpolnjuje splošnega pogoja št. 2 za prijavitelje iz točke 3.1 javnega razpisa.

16. Javni razpis je po ustaljeni upravno sodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Odločanje na podlagi javnega razpisa namreč nima značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, temveč gre za odločanje o „drugi javnopravni stvari“. To predvsem pomeni, da se določbe ZUP pri odločanju o taki stvari uporabljajo smiselno in kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. V upravnem sporu se na podlagi določil Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov.1

17. Drži stališče toženke, da v postopkih javnega razpisa ne gre za odločanje o pravici prijaviteljev. Iz tega razloga sodišče ne more presojati pravilnosti strokovne ocene komisije.2 Sodišče presoja le, ali obstajajo napake pri uporabi materialnega ali procesnega prava.3

18. V točki 3.1 tretjega poglavja predmetnega razpisa so opredeljeni splošni pogoji za prijavitelja. Prijavitelj izpolnjuje pogoj št. 2 iz 3.1 točke javnega razpisa, če v obdobju zadnjega leta, šteto za nazaj od dneva oddaje vloge, nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50,00 EUR ali več na dan oddaje vloge), ter če ima prijavitelj, ki je gospodarski subjekt, na dan oddaje vloge, predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge. Toženka se v izpodbijanem sklepu sklicuje na citirano določilo javnega razpisa in navaja da „iz podatkov FURS izhaja, da je imelo podjetje na dan oddaje vloge, 21. 4. 2022 neplačan odlog NUSZ, va. 20. 12. 2021 in 18. 2. 2022 za leto 2021, Občina Sveti Jurij, zato komisija ugotavlja, da podjetje splošnega pogoja št. 2, navedenega v točki 3.1 javnega razpisa ne izpolnjuje“.

19. Sodišče ugotavlja, da toženka opisane odločitve ni obrazložila tako, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Ker se, kot je bilo že navedeno, v postopkih odločanja o javnopravnih stvareh smiselno uporabljajo določbe ZUP, bi moral biti izpodbijani sklep obrazložen v skladu z določbo prvega odstavka 214. člena tega zakona. Ta določa, da mora obrazložitev odločbe obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če obrazložitev odločbe ne sledi tej zakonski določbi, je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena ZUP).

20. Toženka tožniku očita, da nima poravnanih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ v višini 50,00 EUR ali več, na dan oddaje vloge, ne da bi navedla višino teh obveznosti. Po mnenju sodišča sklicevanje na razpisne pogoje in podatke FURS, da je imelo podjetje na dan oddaje vloge dne 21. 4. 2022 neplačan odlog NUSZ, ne zadostuje za odločitev o vlogi, temveč mora biti raziskano dejansko stanje, v konkretnem primeru o višini teh obveznosti, ne pa zgolj pavšalno navajanje. Izpodbijan sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče torej ne more preizkusiti ali je utemeljeno, zakaj tožnik kot prijavitelj ni bil izbran na javnem razpisu, saj zatrjevane neporavnane obveznosti niso konkretizirane. Na drugačno odločitev sodišča pa navedbe toženke v odgovoru na tožbo, s katerimi želi dopolnjevati obrazložitev svoje odločbe, ne morejo vplivati, saj na ta način storjeno kršitev pravil postopka ni mogoče sanirati.

21. Sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi storjena bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, saj se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, zato je tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Pri tem je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev je treba zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka, med katere spada tudi zahteva po obrazloženosti upravnega akta. Brez obrazložitve, ki omogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, namreč ni mogoče učinkovito varstvo ustavnih pravic iz 23. in 25. člena Ustave RS. Obrazložitev mora zato tudi v primeru, kakršen je obravnavani , obsegati vse pravno odločilne razloge, ki so organ vodili k odločitvi.4

22. Zaradi kršitev pravil postopka, ki jih mora odpraviti upravni organ, odločanje o vsebini upravnega akta ni bilo mogoče, zato sodišče samo ni moglo odločiti o stvari (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1). Prav tako sodišče zato ni razpisalo glavne obravnave ter izvajalo dokazov z zaslišanjem strank in prič, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

23. Glede tožnikovega ugovora, da je zavezanec za plačilo NUSZ5 A. A. kot fizična oseba, ne pa prijavitelj na javni razpis - A., s. p., sodišče pojasnjuje, da v primeru fizične osebe in samostojnega podjetnika gre za enotno in nerazdružljivo subjektiviteto. Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja in za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja in je odgovoren6 za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.7 Samostojni podjetnik posameznik je enako kot gospodarska družba pravnoorganizacijska oblika opravljanja gospodarskega podjema, ki pa se od gospodarskih družb razlikuje po tem, da nima lastnosti pravne osebe. Podjetnik tako ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje. Samostojni podjetnik posameznik v pravnem prometu nastopa kot posamezna fizična oseba. Navedeno pomeni, da pravnoorganizacijska oblika samostojnega podjetnika posameznika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema – podjetnika kot fizične osebe.8 Upoštevajoč navedeno so tožnikova zatrjevanja, da samostojni podjetnik ne more odgovarjati za obveznosti podjetnika kot fizične osebe, neutemeljena.9 **K II. točki izreka**

24. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo je v postopku upravnega spora zastopal odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče ob upoštevanju 22% DDV (odvetnik je namreč zavezanec za plačilo DDV), kar znaša skupno 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženi stranki.

25. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

26. Sodna taksa bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti.

1 Enako tudi UPRS sodba II U 353/2020-11 z dne 6. 4. 2023. 2 Glej VSRS sodbo X Ips 725/2008 z dne 15. 12. 2010. 3 Glej UPRS sodbo I U 786/2017-9 z dne 30. 1. 2018. 4 Enako tudi UPRS sodba II U 353/2020-11 z dne 6. 4. 2023. 5 Zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je v skladu s prvim odstavkom 62. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ) neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). 6 Zakon glede odgovornosti za obveznosti ne loči podjetniškega in osebnega premoženja, kar je jasno izraženo v prvem odstavku 7. člena ZGD-1. 7 Enako tudi UPRS sodba U 2387/2008 z dne 1. 6. 2010. 8 Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem. 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 123. 9 Enako tudi UPRS sodba IV U 65/2017-9 z dne 13. 12. 2018.