Jedro

Pri odmeri in plačilu sodne takse po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 gre za specifičen položaj, saj za tožnico, ki je bila oproščena plačila sodne takse, taksna oprostitev še vedno velja. Pri tem strogo gledano niti ne gre za plačilo taksne obveznosti (te namreč ni več), temveč za plačilo stroškov postopka. Stranka tako ne more ponovno predlagati taksne oprostitve, temveč je njeno pravno sredstvo zoper s plačilnim nalogom naloženo sodno takso ugovor.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse po plačilnem nalogu P 13/2023 z dne 20. 1. 2025 (I. točka izreka). Tožnico je opozorilo, da začne teči rok za plačilo sodne takse po citiranem plačilnem nalogu in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrnitvi predloga (II. točka izreka).

2.Zoper sklep se tožnica po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Uveljavlja pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1). V pritožbi navaja, da je pravočasno predlagala oprostitev plačila sodne takse, ker je v slabem socialnem stanju in prejema minimalni mesečni dohodek v znesku 600,00 EUR, vsled česar bi jo plačilo sodne takse eksistenčno ogrozilo. Sodišče prve stopnje bi jo moralo v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati, da dopolni svoje navedbe, česar pa sodišče ni storilo, temveč je predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da tožnica trditev o slabem premoženjskem stanju ni izkazala. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje plačilo v znesku 841,33 EUR, ki izhaja iz plačilnega naloga z dne 20. 1. 2025, tožnici naložilo v skladu s četrtim odstavkom 15. člena ZST-1. Obrazložilo je, da je bila tožnica v postopku na podlagi tretjega odstavka 10. člena ZST-1 oproščena plačila sodne takse, saj ji je bila dodeljena redna brezplačna pravna pomoč na podlagi odločbe sodišča Bpp 907/2022; ker pa je na podlagi sklenjene sodne poravnave in po opravljenih poizvedbah sodišča prejela denarni znesek 5.000,00 EUR, ki presega sodno takso, ki bi jo morala plačati, če plačila le-te ne bi bila oproščena, ji je sodišče prve stopnje posredovalo plačilni nalog za plačilo 1/3 sodne takse v znesku 841,33 EUR. Z vlogo z dne 10. 2. 2025 je tožnica predlagala, da jo sodišče na podlagi 10. člena ZST-1 v celoti oprosti plačila sodne takse, ker ima v konkretnem primeru odobreno brezplačno pravno pomoč, nadalje pa je navedla, da je v slabem socialnem stanju in prejema zgolj mesečni dohodek v znesku 600,00 EUR in bi jo plačilo sodne takse eksistenčno ogrozilo1. Ta predlog je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da stranka ne more uspeti s ponovnim predlogom za taksno oprostitev zgolj z golimi navedbami o slabem premoženjskem stanju in ob dejstvu, da je prejela denarne zneske po sodni poravnavi, zato je sklenilo, da trditvenega in dokaznega bremena v smeri nezmožnosti plačila sodne takse in spremenjenih okoliščin ni zmogla2.

5.Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu temelji na četrtem in petem odstavku 15. člena ZST-1 3. Pri odmeri in plačilu sodne takse po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 gre za specifičen položaj, saj za tožnico, ki je bila oproščena plačila sodne takse, taksna oprostitev še vedno velja. Pri tem strogo gledano niti ne gre za plačilo taksne obveznosti (te namreč ni več), temveč za plačilo stroškov postopka (prvi odstavek 15. člena ZST-1). Stranka tako ne more ponovno predlagati taksne oprostitve, temveč je njeno pravno sredstvo zoper s plačilnim nalogom naloženo sodno takso ugovor.

6.Ob povedanem je ugotoviti, da je sodišče prve stopnje tožničino vlogo z dne 10. 2. 2025 napačno štelo kot ponovni predlog za taksno oprostitev, saj bi moralo njeno vlogo obravnavati kot ugovor zoper plačilni nalog. Zato je zmotno uporabilo določbo četrtega odstavka 15. člena ZST-1 in tako ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

7.V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje tožničino vlogo obravnavati kot ugovor zoper plačilni nalog in presoditi, ali je obveznost po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 sploh nastala4, oziroma ali so podani pogoji, da se tožnici naloži v plačilo del takse5.

-------------------------------

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 10, 15, 15/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.