Jedro

Tožnica v tožbi okoliščinam, ki so relevantne za ugotavljanje pravočasnosti vložene pritožbe, ne ugovarja, temveč navaja le ugovore, ki se nanašajo na sklep o dovolitvi izvršbe. Ti ugovori pa v obravnavani situaciji za odločitev niso upoštevni, kar je tožeči stranki že pravilno pojasnila tožena stranka, saj zaradi zamude roka za ugovor ni mogoče sklepa o izvršbi vsebinsko obravnavati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zavrgel tožničino pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi na premičnine št. 4934-13459/2016-1 10-710-07 z dne 1. 2. 2016 kot prepozno vloženo. Navaja, da je bil sklep o izvršbi tožnici vročen osebno dne 4. 2. 2016 ter je 8 dnevni rok za vložitev ugovora iztekel dne 12. 2. 2016. Tožnica pa je pritožbo vložila priporočeno po pošti dne 4. 3. 2016, torej po izteku roka, zato jo je prvostopni organ v skladu z določbo 240. člena ZUP zavrgel kot prepozno.

2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila tožničino pritožbo kot neutemeljeno. Odločitev prvostopnega organa je v skladu s podatki spisa, iz katerih izhaja, da je bil sklep o izvršbi tožnici vročen 4. 2. 2016, zato je bila pritožba dne 4. 3. 2016 vložena po izteku 8 dnevnega pritožbenega roka. Ker predmet tega postopka ni obravnavanje sklepa o izvršbi, temveč se zgolj presoja zakonitosti sklepa o zavrženju pritožbe, niso izpolnjeni formalni pogoji za vsebinsko presojo postopka izvršbe oziroma naložene obveznosti.

3. Tožnica v tožbi ugovarja kršitev Ustave RS (14., 22., 23., 24., 27., 38. in 155. člena) ter se sklicuje na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Postopek davčnega organa je protizakonit, protiustaven in protipraven. Davčni organ spada v izvršilno vejo oblasti in ne sme izdajati in izvajati postopkov arbitrarne narave. Tako je bilo brez odločbe sodišča poseženo v njeno privatno lastnino. V zadevi ni bilo upoštevano, da ni bila izdana nobena pravnomočna sodba, kjer bi bila obsojena kot dolžnica, kar je groba kršitev 27. člena Ustave RS in 6. člena Konvencije. Predlaga, da sodišče postopek v celoti razveljavi in ustavi, da se upoštevajo sodbe ESČP ter da se deblokira razpolaganje z njeno privatno lastnino.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet tega postopka je procesna odločitev davčnega organa (zavrženje pritožbe kot prepozne) v zvezi s tožničino pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine.

7. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil sklep o izvršbi št. 4934-13459/2016-1 10-710-07 z dne 1. 2. 2016 tožnici vročen osebno dne 4. 2. 2016. Osem dnevni rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi je tako potekel dne 12. 2. 2016. Glede na to, da je tožnica pritožbo poslala priporočeno po pošti dne 4. 3. 2016, je tudi po ugotovitvi sodišča odločitev prvostopnega organa, ki jo je potrdila tudi tožena stranka, da je bila pritožba vložena prepozno, pravilna in zakonita. V takšnem primeru pa mora organ ravnati v skladu z 240. členom ZUP, ki določa, da če je pritožba prepozna, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom.

8. Tožnica v tožbi okoliščinam, ki so relevantne za ugotavljanje pravočasnosti vložene pritožbe, ne ugovarja, temveč navaja le ugovore, ki se nanašajo na sklep o dovolitvi izvršbe. Ti ugovori pa v obravnavani situaciji za odločitev niso upoštevni, kar je tožeči stranki že pravilno pojasnila tožena stranka, saj zaradi zamude roka za ugovor ni mogoče sklepa o izvršbi vsebinsko obravnavati. Za kaj takega tudi ni podlage v določbah Ustave RS in v sodbah ESČP, na katere se sklicuje tožnica v tožbi.

9. Po vsem navedenem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).