Up-385/03 - 8

25. 9. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B. B. iz Z., na seji senata dne 4. septembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 344/2003-2 z dne 20. 3. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ustavni pritožnik je na Upravno sodišče vložil tožbo zoper odločbo Ministrstva za šolstvo, znanost in šport (v nadaljevanju Ministrstvo), s katero je to v ponovljenem postopku zavrglo pritožbo C. C. C. zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport (v nadaljevanju Inšpektorat). V sklepu je zavzelo stališče, da pritožbe ni vložila upravičena oseba, saj je stranka v postopku inšpekcijskega nadzora le šola in ne tudi predlagateljica uvedbe izrednega nadzora. Ustavni pritožnik je hkrati s tožbo podal tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero naj se "ustavi enostransko izvajanje spornega člena Zakona o šolski inšpekciji v vseh primerih tako, da omogoči pritožnikom enake pravice do pritožbe zoper inšpekcijske ukrepe, kakršne ima nadzorovana šola".

2.Upravno sodišče je s sklepom št. U 117/2003-5 z dne 19. 2. 2003 zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo. V obrazložitvi je pojasnilo, da je glede na zatrjevanje tožeče stranke o kršitvi ustavnih pravic predlog obravnavalo kot zahtevo za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS). Ker tožnik ni izkazal zadostne verjetnosti nastanka hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja, je izdajo začasne odredbe zavrnilo. Zoper citirani sklep Upravnega sodišča je ustavni pritožnik vložil pritožbo na Vrhovno sodišče. Slednje je s sklepom št. I Up 344/2003-2 z dne 20. 3. 2003, ki je predmet obravnavane ustavne pritožbe, pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep Upravnega sodišča. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da je prvostopno sodišče brez potrebe presojalo pogoje za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 69. člena ZUS, ker taka začasna odredba, kot je bila predlagana (naj se začasno ustavi izvajanje zakona), niti ne more biti izdana, ker v ZUS ni predvidena. Izvajanje zakona lahko zadrži le Ustavno sodišče. Iz navedenega razloga je bil po presoji Vrhovnega sodišča predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnjen.

3.Pritožnik v ustavni pritožbi predvsem napada stališče, da je stranka v postopku inšpekcijskega nadzora le šola, zoper katero je predlagana uvedba izrednega nadzora, oziroma da predlagatelj uvedbe inšpekcijskega nadzora ni upravičena oseba za vložitev pritožbe zoper odločitev Inšpektorata. Poudarja, da je na Ustavno sodišče že pred tremi leti vložil pobudo za oceno ustavnosti tistih določb Zakona o šolski inšpekciji (Uradni list RS, št. 29/96 - v nadaljevanju ZSolI), ki omogočajo pritožbo na odločitev Inšpektorata le šoli, ki naj bi kršila zakon in človekove (otrokove) pravice, ne pa tudi žrtvi takih kršitev (otroku), vendar Ustavno sodišče še vedno ni odločilo. Trdi, da je Upravno sodišče njegov spor razdelilo na dva dela (na odločitev o glavni stvari in na odločitev o začasni odredbi) le zato, da bi ustvarilo kaos in utrudilo pritožnika. Zaradi takšnega poslovanja sodišča naj bi imel "v delu" že kakšnih 9 do 11 tožb in eno pobudo, vse z isto vsebino - zaščito svojih otrokovih in človekovih pravic v totalitarnem šolskem sistemu. Navaja, da je svoje pravice želel doseči s pomočjo začasnih odredb, ki naj bi vsaj začasno uredile stanje in odvrnile dejansko izvajano in še grozeče nasilje v izobraževalnem sistemu, iz katerega naj bi bil dne 12. 12. 2002 "izvržen" brez kakršnekoli razlage s strani šole ali Inšpektorata. Meni, da je stališče Vrhovnega sodišča v izpodbijanem sklepu, po katerem je odločitev o zavrnitvi začasne odredbe pravilna, ker lahko le Ustavno sodišče zadrži izvajanje zakona, napačno. Tudi sodniki naj bi bili namreč dolžni opozarjati na neustavne zakone in predlagati pobude za razveljavitev zakonov tudi z začasnimi odredbami. Vse navedeno naj bi utemeljevalo kršitev 2., 13., 14., 21., 22., 23., 25., 34. in 56. člena Ustave ter 3. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, MP, št. 15/90) in 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP). Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča razveljavi in "urgentno spelje" postopek na Ustavnem sodišču.

Predlaga tudi, naj Ustavno sodišče z začasno odredbo ustavi enostransko izvajanje spornega člena ZSolI, tako da omogoči pritožnikom pravico do pritožbe zoper odločitve Inšpektorata, kakršno ima nadzorovana šola.

B.

4.Ustavna pritožba ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru rednega sodstva, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati same po sebi kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe v skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču presoja le, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Tako kršitev pa mora pritožnik ne le zatrjevati, temveč tudi dokazovati (prvi odstavek 53. člena Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS).

5.Pritožnik izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, katerega predmet je bila presoja odločitve nižjega sodišča o zavrnitvi začasne odredbe. Zato lahko Ustavno sodišče pri obravnavanju zatrjevanih kršitev človekovih pravic presoja le navedbe pritožnika v zvezi z navedeno odločitvijo. Tako v obravnavanem postopku ni mogoče upoštevati navedb pritožnika v zvezi s pravico do pritožbe zoper odločbo Inšpektorata, saj so predmet drugega postopka, v katerem bo lahko v primeru neuspeha in ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS vložil samostojno ustavno pritožbo. V zvezi z izpodbijanim sklepom pa pritožnik, razen tega, da pavšalno zatrjuje, da je odločitev Vrhovnega sodišča napačna ter da obstaja grozeče nasilje v odnosu šolskega aparata do pritožnika, ki da ga lahko dokaže za desetletno obdobje, ne navaja nič takega, kar bi kazalo na morebitno kršitev človekovih pravic z izpodbijanim sklepom.

Zgolj nestrinjanje s stališčem Vrhovnega sodišča zatrjevanih kršitev ne more utemeljiti.

6.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.O predlogu pritožnika za začasno zadržanje spornih določb ZSolI bo Ustavno sodišče odločilo v okviru postopka reševanja pobude za oceno ustavnosti tega zakona, ki teče pod št. U-I- 153/01.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan