Jedro

Če se z lokacijskim dovoljenjem legalizira prizidek, to pomeni, da se dovoljuje tak objekt kot dejansko že obstaja kot "črna gradnja".

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U 1089/98-15 z dne 12.5.1999.

Obrazložitev

Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke št. ... z 8.6.1998, s katero je zavrnila njeno pritožbo zoper lokacijsko dovoljenje Upravne enote L., Oddelka za okolje in prostor, št. 358-21/96 z dne 10.4.1996, izdano investitorjema M.A. in D.P.A. iz L., za legalizacijo prizidka garaže na SV - strani in gradnjo poslovno stanovanjskega objekta na Z strani parc. št. 89/5 in 89/9 k.o. J., pod pogoji, določenimi v tej odločbi. V obrazložitvi sodbe upravno sodišče navaja, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo lokacijskega dovoljenja, določeni v 2. odstavku 54. ter 55. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93). Predlagana legalizacija prizidka in gradnja poslovno-stanovanjskega objekta temeljita na določbah Odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna (Uradni list SRS, št. 22/88 in 29/91). V postopku so bila pridobljena vsa, v posameznih zakonih predpisana soglasja pristojnih organov. Lokacijsko dovoljenje je dano pod določenimi pogoji, ki sta jih investitorja dolžna upoštevati. Vsebina vseh zahtevanih soglasij je razvidna iz posameznih točk izreka prvostopne odločbe. Zato upravno sodišče zavrača tožbeni ugovor s tem v zvezi. Na podlagi priloženega zemljiškonjižnega izpiska je ugotovljeno, da sta investitorja upravičena razpolagati z zemljiščem, ki je predmet posega. Iz lokacijske dokumentacije z dne 24.3.1995, ki je priloga lokacijskemu dovoljenju, je med drugim razvidno, da gre za dva prizidka k obstoječi stanovanjski hiši, in tudi na kateri del gradnje se nanašajo pogoji, navedeni v 5., 6., 7., 8. in 9. točki izreka, ter da je v 17. točki izreka določen odmik protihrupne ograje.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev oz. spremembo izpodbijane sodbe. Navaja, da je dispozitiv najpomembnejši del odločbe, zato mora biti popoln, jasen in določen. V konkretnem primeru je dispozitiv lokacijskega dovoljenja nerazumljiv in posledično neizvršljiv. Iz dispozitiva ne izhaja, da gre za dva prizidka k obstoječi hiši in tudi ni jasno, na kateri del gradnje se nanašajo pogoji, navedeni v 5., 6., 7., 8. in 9. točki izreka lokacijskega dovoljenja. Iz 17. točke izreka pa ni jasno ali gre pri protihrupni ograji za odmik od posestne meje ali za njeno višino. Soglasja morajo biti sestavni del izreka lokacijskega dovoljenja, kar pa v konkretnem primeru niso.

Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

Prizadeta stranka (investitorja) v odgovoru na tožbo predlagata, da se pritožba zavrne, ker tožeča stranka le ponavlja tožbene navedbe. Za svoje trditve pa ne predloži nobenega dokaza.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Pritožbeni ugovori, v katerih tožnik le ponavlja svoje tožbene ugovore, zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. S spornim lokacijskim dovoljenjem se namreč legalizira obstoječi prizidek garaže na vzhodni strani in dovoljuje gradnja poslovno - stanovanjskega objekta na zahodni strani parc. št. 89/5 in 89/9 k.o. J. pod pogoji, določenimi v izreku prvostopne odločbe. Ker gre za legalizacijo prizidka na vzhodni strani, to pomeni, da se legalizira tak prizidek kot dejansko že obstaja kot "črna gradnja", medtem ko poseg na zahodni strani predstavlja dopustno razširitev obstoječega objekta pod določenimi pogoji.

V skladu s podatki v upravnih spisih je ugotovitev sodišča prve stopnje, da so pogoji, pod katerimi je predvideni poseg dopusten, zajeti v posameznih točkah dispozitiva prvostopne odločbe. Tudi pogoj iz 17. točke dispozitiva prvostopne odločbe, ki določa postavitev protihrupne ograje na vzhodni strani z odmikom 2 m od posestne meje, je jasen. Gre za odmik od posestne meje in ne za določitev višine te ograje. Zato ne drži pritožbeni ugovor, da so pogoji, pod katerimi je poseg dopusten, nejasni.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.