Jedro

Toženka ne more biti uspešna s pritožbenim zatrjevanjem, da ji je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaznih predlogov za vpogled v tožnikov zapečateni službeni računalnik in službeni elektronski naslov ter za postavitev sodnega izvedenca računalniške (informacijske) stroke onemogočilo dokazovanje odločilnega dejstva in preverbo zatrjevanih očitanih kršitev. Izvedba teh dokazov, za katere toženka tudi v pritožbi navaja, da so ključni za specifikacijo očitkov, predstavlja primer nedovoljenega informativnega (poizvedovalnega) dokaza, torej dokaza, katerega cilj je, da se razkrijejo dejstva, ki bi jih šele zatrjevala oziroma z njimi dopolnila trditve.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe delno spremeni tako, da se IV. točka izreka na novo glasi:

"IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni od vročitve pisnega odpravka sodbe obračunati denarno povračilo v znesku 42.360,40 EUR bruto, od navedenega bruto zneska odvesti davke in prispevke ter tožeči stranki izplačati ustrezni neto znesek, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

V presežku za 33.888,32 EUR se zahtevek za denarno povračilo zavrne."

II.V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III.Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 9. 2021 nezakonita in se razveljavi (I. točka izreka), da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo na podlagi nezakonite izredne odpovedi, temveč preneha po sodbi sodišča z iztekom dne 7. 12. 2021, zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za ugotovitev trajanja delovnega razmerja z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja do 30. 9. 2024 (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožniku za čas nezakonite prepovedi opravljanja dela od 16. 9. 2021 do vključno 7. 12. 2021 obračuna 50 % bruto nadomestila plač mesečno od višine 3.515,39 EUR z dodatkom za stalnost v višini 8,00 % ter z dodatkom za skupno delovno dobo v višini 12,50 % oziroma v višini kot bi jo prejel, če bi delal, in mu plača vsakokratni pripadajoči mesečni neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila (III. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožniku iz naslova denarnega povračila obračuna bruto znesek 59.304,56 EUR in mu izplača ustrezni neto znesek, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek za priznanje obstoja delovnega razmerja z vsemi pravicami in obveznostmi ter z delovno dobo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do 30. 9. 2024, za prijavo v zdravstveno, invalidsko, pokojninsko zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, zavarovanje za primer brezposelnosti in druga obvezna socialna zavarovanja, reparacijski zahtevek za obračun bruto nadomestila plač za obdobje od 8. 12. 2021 do 30. 9. 2024 v mesečnem znesku 3.515,39 EUR, skupaj z dodatkom za stalnost in zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter zahtevek za plačilo regresa za letni dopust za leto 2022 v znesku 1.400,00 EUR, regresa za letni dopust za leto 2023 v znesku 1.600,00 EUR, regresa za letni dopust za leto 2024 v znesku 1.800,00 EUR, božičnice za leto 2022 v znesku 850,00 EUR in božičnice za leto 2023 v znesku 850,00 EUR, vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka). Zavrnilo je tudi tožnikov podredni zahtevek za plačilo odškodnine v skupnem znesku 128.494,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka). Odločilo je še, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 4.931,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VII. točka izreka).

2.Zoper ugodilni del sodbe v I., II., III. in IV. točki izreka ter odločitev o stroških v VII. točki izreka se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Nasprotuje presoji sodišča prve stopnje, da dokazna predloga za vpogled v tožnikov službeni računalnik in službeni elektronski naslov ter za postavitev sodnega izvedenca računalniške stroke predstavljata informativni dokaz. Izvedba teh dokazov je ključna za vsebinsko presojo in za specifikacijo očitkov iz izredne odpovedi, ki si jo je ravno zaradi spoštovanja in varovanja tožnikove pravice do zasebnosti pridržala za sodni postopek. Dejstva, s katerimi bi lahko utemeljila očitane kršitve na podlagi pridobljenih indicev, ji niso bila dostopna. Med tožnikove delovne naloge spada tudi uvajanje in upravljanje zavarovanja v skupini ter upravljanje odnosov z zavarovalnicami, kar pomeni, da je opravljal dela s področja zavarovalništva, zato je izkazala, da v njeno dejavnost oziroma delovno področje sodi tudi zavarovalništvo. Sodišču prve stopnje očita, da se je opredelilo zgolj do navedb o konkurenčni dejavnosti, ne pa tudi do navedb glede škodovanja poslovnim interesom. Tožnik se je na spletni strani podjetja A. brez vednosti in soglasja toženke oglaševal z referencami, ki jih je glede zavarovanja pridobival pri toženki, s čimer je ravnal škodljivo, saj je izrabljal njeno ime. Tožnik je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ko je v delovnem času sodelavcem ponujal storitve svojega podjetja oziroma sklepal zavarovanja za svoje podjetje, kar je potrdila zaslišana priča B. B.. Odklonitev predložitve dokumentacije je prav tako hujša kršitev delovnih obveznosti. Toženka kot delodajalec ima pravico, da nadzoruje, kaj je tožnik delal v delovnem času in da preveri dejstva, ki škodujejo ali bi lahko škodovala njenim poslovnim interesom. Meni, da je denarno povračilo v višini štirinajstih plač previsoko. Ne glede na starost, ima tožnik dobre možnosti za zaposlitev, saj je od 8. 12. 2021 opravljal zavarovalniške storitve kot s. p. v polnem obsegu. Upoštevati je treba tudi dejstvo nove zaposlitve. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni, podredno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe s stroškovno posledico. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Tožnik je bil pri toženki zaposlen na delovnem mestu vodilni zavarovalni specialist. Predmet tega individualnega delovnega spora je presoja zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 9. 2021, ki mu jo je toženka podala na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ter v kateri mu je očitala: - izvajanje zavarovalniških storitev in opravljanje enake dejavnosti kot delodajalec brez njegove vednosti in soglasja; - ponujanje zavarovalniških storitev svojega podjetja in družbe A. sodelavcem v rednem delovnem času; - neizročitev oziroma neomogočanje dostopa do potrebne in relevantne dokumentacije na službenem računalniku za izvedbo notranje revizije; - odklonitev podaje pojasnil o opravljanju dejavnosti kot s. p. in znotraj družbe A.; - neposredovanje oziroma neomogočanje dostopa do relevantne dokumentacije svojim podrejenim, ki jo potrebujejo za opravljanje dela; ter - neomogočanje sodelovanja v postopku zbiranja ponudnika posameznim zavarovalnim agencijam kljub ponudbi ugodnejših pogojev. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo vsa bistvena dejstva ter pravilno presodilo, da je bil odpovedni razlog neutemeljen in izpodbijana odpoved nezakonita.

6.Toženka ne more biti uspešna s pritožbenim zatrjevanjem, da ji je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaznih predlogov za vpogled v tožnikov zapečateni službeni računalnik in službeni elektronski naslov ter za postavitev sodnega izvedenca računalniške (informacijske) stroke onemogočilo dokazovanje odločilnega dejstva in preverbo zatrjevanih očitanih kršitev. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da izvedba teh dokazov, za katere toženka tudi v pritožbi navaja, da so ključni za specifikacijo očitkov, predstavlja primer nedovoljenega informativnega (poizvedovalnega) dokaza, torej dokaza, katerega cilj je, da se razkrijejo dejstva, ki bi jih šele zatrjevala oziroma z njimi dopolnila trditve. Toženka zmotno meni, da so bili podani utemeljeni razlogi za odstop od načelne prepovedi informativnih dokazov, ker brez dostopa do listin in podatkov, ki se nahajajo na tožnikovem službenem e-naslovu in računalniku, ni mogla konkretizirati trditev glede očitanih kršitev, utemeljenih na indicih. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča relevantna dejstva niso bila izven njenega spoznavnega območja, saj je imela na razpolago več drugih dokaznih sredstev. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi lahko vsaj na podlagi ustno pridobljenih informacij s strani prič, v zvezi s katerimi je v izredni odpovedi navedla, da razpolaga z njihovimi ustnimi izjavami, ter na podlagi dokumentacije, s katero je po lastni oceni razpolagala v obsegu 70 %, kot to izhaja iz poziva tožniku za podajo soglasja za vpogled v službeni računalnik, konkretneje navedla vsebino in vrste zavarovalnih storitev, ki naj bi jih tožnik prodajal v delovnem času, ter jih okvirno časovno opredelila. Ker toženka tega ni storila, sodišče prve stopnje pravilno že iz tega razloga ni izvedlo predlaganih dokazov za ugotavljanje teh nezatrjevanih oziroma nekonkretiziranih dejstev. Ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na razloge za neizvedbo dokazov zaradi nesorazmernega posega v tožnikovo komunikacijsko zasebnost, posledično niso relevantne za odločitev, zato jih pritožbeno sodišče ni presojalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7.Sodišče prve stopnje je v zvezi z očitkom konkurenčnega in škodljivega delovanja - da je tožnik brez soglasja in vednosti toženke kot samostojni podjetnik in v okviru družbe A. izvajal zavarovalniške storitve in sklepal zavarovalniške posle, pravilno zaključilo, da ni utemeljen. Zmotna je pritožbena navedba, da je toženka izkazala, da v njeno dejavnost sodi tudi zavarovalništvo. Iz prvostopenjskih ugotovitev izhaja, da toženka kot proizvodna družba z zavarovalnicami sklepa pakete zavarovanj, ki jih potrebuje za svoje delovanje, ter da drugim družbam v skupini oziroma koncernu nudi posredovanje pri sklepanju in urejanju takšnih zavarovanj, vendar to ne pomeni, da se sama ukvarja s sklepanjem zavarovanj, torej da opravlja zavarovalniško dejavnost na trgu, zlasti upoštevaje, da nima zavarovalne licence niti ni registrirana za sklepanje zavarovalnih poslov. Prav tako tožnikovo delo v okviru delovnega mesta vodilni zavarovalni specialist po vsebini ni zajemalo sklepanja zavarovalnih razmerij (zavarovanj), temveč je bil tožnik na operativnem nivoju odgovoren le za urejanje in upravljanje zavarovanj v skupini, upravljanje odnosov z zavarovalnicami ter koordinacijo reševanja zavarovalnih zahtevkov in aktivnosti v zvezi s sklepanjem zavarovanj (npr. zbiranje ponudb, pregled ponudb in pogojev, priprava dokumentacije, tabel, sodelovanje z zunanjim zavarovalnim posrednikom C.). Glede na navedeno tožnikova samostojna dejavnost (s. p.) zavarovalnega zastopanja in svetovanja ne pomeni opravljanja enake dejavnosti oziroma konkurence za toženko.

8.V zvezi z očitano kršitvijo prepovedi škodljivega ravnanja iz 37. člena ZDR-1 pa je sodišče prve stopnje v 24. točki obrazložitve sodbe (na strani 19) pojasnilo, da toženka ni konkretizirano zatrjevala materialne ali moralne škode, ki ji je ali bi ji lahko nastala zaradi ravnanja tožnika, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da se ni opredelilo do ravnanja tožnika, ki bi lahko škodovalo njenim poslovnim interesom. Opredelilo se je tudi do očitka tožnikovega oglaševanja z uporabo imena toženke kot reference na spletni strani družbe A., ki ga je pravilno zavrnilo z utemeljitvijo, da tožniku ni mogoče pripisati odgovornosti za način, na katerega ga oglašuje tretja oseba, česar pa mu toženka v izredni odpovedi niti ni očitala. Zgolj pavšalno pa je pritožbeno navajanje, da je z opisanim oglaševanjem in izrabljanjem imena toženke ravnal škodljivo.

9.Toženka v pritožbi pravilno zatrjuje, da je tožnik v delovnem času sodelavcu ponudil storitve svojega zasebnega podjetja, tj. sklenitev zavarovanja, kar potrjujeta tako vsebina poslanega e-sporočila z dne 10. 5. 2021, v katerem tožnik prosi za podpis priloženih dokumentov, ki se nanašajo na sklenitev avtomobilskega zavarovanja, kot tudi izpoved priče B. B., ki je bil naslovnik navedenega e-sporočila. Vendar gre pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da očitano ravnanje, ne glede na to, ali je tožnik e-sporočilo poslal v efektivnem delovnem času ali v času odmora, katerega si je lahko pri delu od doma določal sam, ne predstavlja hujše kršitve delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zaradi katere ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

10.Pritožbeno sodišče nima pomislekov v prvostopenjsko presojo, da tožniku očitana neizročitev dokumentacije za izvedbo notranje revizije, ki je toženka niti ni konkretizirano opredelila, ter odklonitev podaje pojasnil o opravljanju samostojne dejavnosti in znotraj družbe A. ne pomenita kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ter da teh opustitev ni dopustno sankcionirati z odpovedjo. Ob ugotovitvi, da je bil namen toženkinih zahtev v tem, da od tožnika samega pridobi podatke in dokaze za očitana ravnanja, ki bi utemeljili izpodbijano izredno odpoved, je treba tožniku kot delavcu priznati možnost, da svoj položaj pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (še v fazi ugotavljanja kršitve) brani s pasivnostjo tako, da odkloni takšno zahtevo in ne posreduje zahtevanih podatkov, ki bi utegnili biti zanj obremenilni. Delavec je dolžan upoštevati samo tiste zahteve in navodila delodajalca, ki se nanašajo na opravljanje dela, dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi. Presoje sodišča prve stopnje ne omaje niti pritožbeno sklicevanje na pravico delodajalca do nadzora. Ob sumu, da delavec krši svoje obveznosti, ima delodajalec sicer legitimen interes, da nadzira, ali izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da mora pri tem spoštovati tudi svojo obveznost iz 46. člena ZDR-1, tj. da spoštuje, upošteva in varuje delavčevo zasebnost. Toženkina odredba tožniku za posredovanje vse (nedoločene) dokumentacije, ki jo bo v zvezi s predmetom notranje revizije potrebovala, in njen poziv za poročanje o opravljanju dejavnosti, pa se ne nanašata na izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (34. člen ZDR-1), temveč posegata v tožnikovo osebno sfero.

11.Tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče vsebinsko preizkusiti pavšalnega odpovednega očitka, da tožnik v svojstvu nadrejenega svojim podrejenim delavcem ni posredoval relevantne dokumentacije oziroma jim ni omogočil dostopa do dokumentacije, ki je njena last in ki jo sodelavci potrebujejo za opravljanje dela. Toženka namreč niti v sodnem postopku ni določno opredelila katero dokumentacijo bi moral tožnik posredovati svojim podrejenim, kateri podrejeni so to bili in zakaj so bili zaradi tega ovirani pri opravljanju dela, pritožbena navedba, da je bilo določljivo, kdo so bili podrejeni tožniku v spornem obdobju, pa je neutemeljena.

12.Pritožba pa utemeljeno nasprotuje višini denarnega povračila, pri čemer višina uporabljene osnove (mesečne plače, izplačane v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi), ni pritožbeno sporna. Skladno z drugim odstavkom 118. člena ZDR-1 je sodišče prve stopnje pri odmeri višine denarnega povračila upoštevalo, da je bil tožnik pri toženki zaposlen več kot 17 let ter da se je pri novem delodajalcu zaposlil šele 1. 10. 2024. Ob tem se ni mogoče strinjati s prvostopenjsko presojo, da tožniku kot diplomiranemu ekonomistu z bogatimi delovnimi izkušnjami dopolnjena starost 50 let pri zaposlovanju ne prinaša prednosti. Pri kriteriju zaposlitvenih možnostih je namreč premajhno težo pripisalo ugotovljenima okoliščinama, da je tožnik že v času delovnega razmerja opravljal samostojno dejavnosti preko s. p., s čimer je nadaljeval tudi po odpovedi do nove zaposlitve v letu 2024, ter da prošenj za zaposlitev niti ni pošiljal, temveč je zaposlitev iskal le preko poznanstev in osebnih kontaktov. Pravilno pa je upoštevalo nadaljnja kriterija, torej da je bila odpoved nezakonita iz vsebinskih razlogov oziroma neutemeljenosti očitanih kršitev (okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi), ter da tožniku ni priznalo reparacije glede na dejstvo, da je z naslednjim dnem po prenehanju delovnega razmerja pri toženki pričel za polni delovni čas opravljati delo kot samostojni podjetnik (pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja). Slednje v konkretnem primeru utemeljuje nekoliko višje denarno povračilo kot v primerljivih primerih iz sodne prakse, vendar je kljub temu glede na vse navedene okoliščine denarno povračilo v višini štirinajstih mesečnih bruto plač (59.304,56 EUR) previsoko. Primerno denarno povračilo predstavlja deset mesečnih bruto plač tožnika, tj. 42.360,40 EUR, kar je še vedno visok znesek denarnega povračila, vendar pa je ustrezneje umeščeno med podobne primere in ne odstopa od sodne prakse. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in prisojeno denarno povračilo ustrezno znižalo, v presežku pa zahtevek iz tega naslova zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP).

13.V preostalem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), saj niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

14.Toženka kljub delnemu uspehu s pritožbo sama krije svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi določila petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1); tožnik pa na podlagi določila prvega odstavka 155. člena ZPP, saj odgovor na pritožbo ni prispeval k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben strošek postopka.

-------------------------------

1Na primer v zadevi Pdp 626/2022 za 17 let zaposlitve, ob starosti 53 let in dobrih možnostih za zaposlitev prisojenih 8 plač; v zadevi Pdp 452/2024 za 17 let zaposlitve, ob starosti 57 let in slabših možnostih za zaposlitev prisojenih 9 plač.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 34, 37, 37, 46, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/2<br> Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 358, 358-5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.