Jedro

Tožnik v postavljenem roku, kljub opozorilu, da bo sodišče tožbo zavrglo, če pomanjkljivosti tožbe ne bo odpravil, pomanjkljivosti tožbe, v skladu z zahtevo sodišča, ni odpravil. Sodišče je zato štelo, da gre v obravnavanem primeru za tožbo, ki je ni mogoče obravnavati, zaradi česar je tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 22. 12. 2015 pri DVK vložil ugovor na izvedbo zakonodajnega referenduma o OdZZZDR-D. V ugovoru zatrjuje, da glasovnice za glasovanje na navedenem referendumu ni prejel, čeprav je prek elektronske pošte vložil obvestilo o glasovanju in ga je DVK obvestila, da je njegovo obvestilo prejela. Ker glasovnice za glasovanje po pošti ni prejel, mu je bila kršena z Ustavo zagotovljena volilna pravica (43. in 90. člen Ustave RS).

2. DVK je tožnikov ugovor odstopila v reševanje tukajšnjemu sodišču, ki je pristojnost za odločanje v navedeni zadevi sprejelo. Po prejemu ugovora, ki ga je sodišče obravnavalo kot tožbo, je sodišče ugotovilo, da je tožba nepopolna in je zato ne more obravnavati. Zato je tožnika s pozivom z dne 5. 1. 2016 pozvalo, da v roku 15 dni od prejema poziva tožbo ustrezno dopolni, tako da poleg tožeče stranke navede tudi toženo stranko, postavi tožbeni zahtevek in na podlagi 146. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) postavi pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji ter ga opozorilo na posledice, če tega ne bo storil (da bo sodišče, v skladu z drugim odstavkom 31. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, tožbo zavrglo). Navedeni poziv je bil tožniku poslan na naslov, ki ga je tožnik navedel v ugovoru oziroma v tožbi, to je na naslov v ZDA. Ker sodišče ni prejelo povratnice o vročitvi pisanja, je dne 5. 4. 2016 opravilo poizvedbo na Pošti Slovenije in dne 21. 4. 2016 prejelo njen odgovor, da naslovna pošta (v ZDA) ni prejela pošiljke.

3. Sodišče je zato tožniku poziv z enako vsebino poslalo še enkrat, in sicer dne 10. 5. 2016. Tudi tokrat ni prejelo povratnice, zato je dne 15. 6. 2016 ponovno opravilo poizvedbo na pošti in dne 27. 7. 2016 prejelo enak odgovor kot prvič, da naslovna pošta (v ZDA) ni prejela pošiljke.

4. Sodišče je zato dne 18. 8. 2016 poziv z navedeno vsebino tožniku poslalo še na naslov njegovega stalnega prebivališča (v Sloveniji). Iz povratnice, ki je v spisu, je razvidno, da mu je vročevalec dne 19. 8. 2016 pustil obvestilo, v katerem je navedel kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti. Tožnik pisanja v roku 15 dni ni dvignil, zato mu je vročevalec dne 5. 9. 2016 pisanje pustil v hišnem predalčniku. Sodišče je zato, v skladu z določbo tretjega odstavka 142. člena ZPP, štelo, da je bila vročitev pravilno opravljena s potekom 15-dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka. Naslednji dan, dne 6. 9. 2016, pa je pričel teči 15-dnevni rok za dopolnitev tožbe.

5. Tožnik v postavljenem roku, kljub opozorilu, da bo sodišče tožbo zavrglo, če pomanjkljivosti tožbe ne bo odpravil, pomanjkljivosti tožbe, v skladu z zahtevo sodišča, ni odpravil. 6. Sodišče je zato štelo, da gre v obravnavanem primeru za tožbo, ki je ni mogoče obravnavati, zaradi česar je tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.