Jedro

Zoper udeleženca je bila uvedena generalna izvršba, v okviru katere upnik še naprej, glede na njegovo pridobljeno ločitveno pravico na nepremičnini, vodi postopek izterjave za terjatev, ki jo je pred tem izterjeval v tem izvršilnem postopku zoper udeleženca in jo še izterjuje v tem izvršilnem postopku zoper dolžnico.

Udeleženec je v odnosu do upnika glede na vzporedni stečajni postopek še zmeraj dolžnik.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom citiranim v uvodu je sodišče prve stopnje predlog D.K. za uveljavitev predkupne pravice zavrnilo (I. točka izreka) in ponudniku B.L. d.o.o., LJ, matična št. 5 kot najugodnejšemu ponudniku domaknilo dolžničino solastno nepremičnino do 1/2 z ID znakom x-2383/0-0 za ceno 36.500,00 EUR. Hkrati je ponudniku naložilo, da v roku 30 dni od prejema sklepa položi preostanek kupnine in ga opozorilo, da če v tem roku tega zneska ne položi, bo sodišče prodajo s sklepom razveljavilo in določilo novo prodajo, iz zneska varščine pa se bodo poravnali stroški za novo prodajo in nadomestila razlika med ceno doseženo pri prejšnji in pri novi prodaji. Odločilo je še, da bo v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu odredilo zemljiški knjigi izbris vseh vpisanih pravic in bremen na gornji nepremičnini v skladu z določilom 89. člena Zakona o zemljiški knjigi (II. točka izreka).

2. Proti temu sklepu se pritožujeta dolžnica in D.K. (v nadaljevanju udeleženec). Sklep izpodbijata iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter smiselno predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Dolžnica trdi, da na dan dražbe delež solastnika ni bil prodan, zato solastniku pripada predkupna pravica. Prav tako je upravičenec to pravico uveljavljal pred dražbo. Izpodbija tudi zakonitost dražbe. Udeleženec v pritožbi trdi, da je pravočasno vložil predlog za uveljavitev predkupne pravice, vendar mu ni bilo omogočeno, kot je po zakonu določeno, da lahko kot solastnik uveljavlja predkupno pravico. Kot je navedeno v sklepu, je še vedno solastnik in mu je tako predkupna pravica dodeljena po zakonu. Sodišču očita, da v enem sklepu ugotovi, da je še vedno solastnik, v drugem pa kupcu omogoči nakup in napiše, da je njegov delež že prodan. Slednje ni res, saj odločitev še ni pravnomočna. Izpodbija zakonitost dražbe.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. V obravnavani zadevi je bila odredba o prodaji nepremičnine izdana pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ-J (Ur. l. RS, št. 53/2014), ki je začel veljati 30. 7. 2014, zato je sodišče na podlagi tretjega odstavka 82. člena ZIZ-J pravilno uporabilo določbe ZIZ (Uradni list RS, št. 51/1998, 3/2007, 45/2008 - ZArbit, 28/2009 - ZIZ-G, 51/2010 - ZIZ-H, 26/2011 - ZIZ-I, 14/2012, 17/2013 - Odl. US, 45/2014 - Odl. US) veljavne pred uveljavitvijo ZIZ-J. 5. Tretji odstavek 66. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) podeljuje solastniku nepremičnine predkupno pravico pri prodaji solastnih deležev nepremičnine ostalih solastnikov. V izvršilnem postopku prodaje solastne nepremičnine ima zakoniti predkupni upravičenec po 182. členu ZIZ prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji kot ponudnik.

6. Udeleženec je kot solastnik nepremičnine v izvršilnem postopku prisilne prodaje dolžničinega solastnega deleža nepremičnine skladno z določbo 182. člena ZIZ sicer podal izjavo o uveljavljanju predkupne pravice in o nakupu nepremičnine. Kljub temu je sodišče prve stopnje njegov predlog za uveljavitev predkupne pravice utemeljeno zavrnilo. Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje prvostopenjskim razlogom in jih v izogib ponavljanju povzema ter še dodaja:

7. Predmetni izvršilni postopek je bil uveden in je tekel tudi zoper udeleženca kot dolžnika, zaradi izterjave terjatve upnika iz hipotekarne kreditne pogodbe o dolgoročnem kreditu številka 53000437/06 in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, oboje sklenjeno v izvršljivem notarskem zapisu SV 711/2006 z dne 23. 8. 2006. V nadaljevanju je bil izvršilni postopek zoper udeleženca ustavljen, vendar ne iz razloga poplačila upnika (kar je cilj in namen izvršbe) ali upnikovega umika predloga za izvršbo, temveč iz razloga obstoja pravne ovire, to je uvedbe postopka osebnega stečaja nad udeležencem. Zoper udeleženca je bila uvedena generalna izvršba, v okviru katere upnik še naprej, glede na njegovo pridobljeno ločitveno pravico na nepremičnini, vodi postopek izterjave za terjatev, ki jo je pred tem izterjeval v tem izvršilnem postopku zoper udeleženca in jo še izterjuje v tem izvršilnem postopku zoper dolžnico. Na podlagi njegove priglasitve te iste terjatve v stečaju, teče izterjava zoper udeleženca za isto terjatev, kot teče v tem izvršilnem postopku zoper dolžnico. Udeleženec je v odnosu do upnika glede na vzporedni stečajni postopek, v katerem upnik uveljavlja terjatev iz hipotekarne kreditne pogodbe o dolgoročnem kreditu številka 53000437/06 in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, oboje sklenjeno v izvršljivem notarskem zapisu SV 711/2006 z dne 23. 8. 2006, torej isto terjatev, kot jo v tem izvršilnem postopku uveljavlja zoper dolžnico, še zmeraj dolžnik. Ker po določbi 187. člena ZIZ kupec v izvršilnem postopku ne more biti dolžnik, je prvostopenjsko sodišče njegov predlog, da kot predkupni upravičenec sodeluje kot kupec na dražbi solastne nepremičnine dolžnice, utemeljeno zavrnilo.

8. Sodišče prve stopnje še pravilno ugotavlja, da dolžnik v stečaju nakupa nepremičnine ne more opraviti brez soglasja stečajnega upravitelja (386. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in da v konkretnem primeru le tega udeleženec ni imel. Pritožbi zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa je kot neutemeljeni zavrniti.

9. Pritožnika potek dražbe izpodbijata zgolj pavšalno z grajo, da je bila ta nezakonita. Iz tega razloga je sodišče druge stopnje opravilo uradni preizkus izpodbijane odločitve (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). V okviru oprave le-tega je preizkusilo, ali so podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ali je materialno pravo pravilno uporabljeno. Preizkus je pokazal, da sodišče navedenih bistvenih kršitev določb postopka ni storilo in da je materialno pravo pravilno uporabilo.

10. Iz podatkov spisa izhaja, da je sklep o izvršbi pravnomočen, kot tudi sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Za prodajo nepremičnine so tako izkazane zahtevane predpostavke iz drugega odstavka 181. člena ZIZ. Iz odredbe o prodaji nepremičnine na tretji javni dražbi je ugotoviti, da ima ta vse zahtevane sestavine iz prvega in tretjega odstavka 181. člena ter 184. člena ZIZ, iz vročilnic pa, da je bila odredba pravilno vročena vsem osebam iz sedmega odstavka 181. člena ZIZ, kot tudi objavljena skladno z zahtevo iz četrtega odstavka 181. člena ZIZ. Glede na datum oprave predhodne dražbe in tretje dražbe je dražba bila opravljena po preteku 30 dni, tako kot to zahteva tretji odstavek 188. člena ZIZ.

11. Iz zapisnika o tretjem naroku za javno dražbo nepremičnine, ki je bila opravljena po prvi in drugi neuspešni dražbi, potem ko je upnik podal predlog za razpis tretje dražbe, je razvidno, da je sodišče izklicno ceno nepremičnine določilo skladno z drugim odstavkom 188. člena ZIZ, to je polovico ugotovljene vrednosti nepremičnine in sodelovanje na dražbi dovolilo le ponudniku, ki je plačal varščino po prvem odstavku 185. člena ZIZ. Nadalje je tudi razvidno, da je sodišče potem, ko je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za narok, razglasilo začetek dražbe in po preteku desetih minut po prejemu najugodnejše ponudbe nepremičnino domaknilo za ceno 36.500,00 EUR najboljšemu in hkrati edinemu ponudniku (tretji odstavek 189. člena ZIZ), ki je na zapisnik skladno z zahtevo iz četrtega odstavka 189. člena ZIZ podal izjavo, da je z upnikom povezana oseba (200.b člen ZIZ).

12. Po vsem ugotovljenem sodišče druge stopnje zaključuje, da je bila dražba opravljena v skladu s predpisi o dražbi (181. in 189. člen ZIZ), in da je sodišče prve stopnje na podlagi opravljene dražbe pravilno izdalo sklep o domiku, v katerem je nepremičnino domaknilo najboljšemu in hkrati edinemu ponudniku in mu hkrati odredilo rok za plačilo kupnine. Pravilno je vanjo vračunalo varščino, ki jo je položil kupec in opozorilo, da v primeru, če ponudnik zahtevanega zneska v roku ne položi, bo sodišče prodajo s sklepom razveljavilo in določilo novo prodajo, iz zneska varščine pa poravnalo stroške za novo prodajo in nadomestilo razliko med ceno doseženo pri prejšnji prodaji in novi prodaji.

13. Ker razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, po obrazloženem niso podani, medtem ko pritožbi razlogov, zaradi katerih izpodbijata odločitev o domiku, ne uveljavljata, je sodišče druge stopnje pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih pritožnika nista zaznamovala (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).