Jedro

Tudi pri predlogu za zaznambo spora mora biti na podlagi 1. odstavka 146. člena ZZK-1 izpolnjena procesna predpostavka, da je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka zemljiškoknjižnega postopka, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrže zemljiškoknjižni predlog za zaznambo postopka določitve zemljišča pri nepremičninah, vpisanih v vl. št. 1761, 3382, 1598, 3205, 2017, 725, 2695, 2085 in 1430, k.o. D., na podlagi predloga, vloženega 20. 1. 2009 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, opr. št. N 21/2009. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zemljiškoknjižni predlog za zaznambo postopka določitve pripadajočega zemljišča pri nepremičninah, vpisanih v vl. št. 1761, 3382, 1598, 3205, 2017, 725, 2695, 2085 in 1430, k.o. D., na podlagi predloga, dne 20. 1. 2009 vloženega pri Okrajnem sodišču v Ljubljani N 21/2009. Zoper sklep se pritožujejo predlagatelji zaradi zmotne porabe materialnega prava. V pritožbi menijo, da je sodišče prve stopnje določbe Zakona o zemljiški knjigi(1) (ZZK-1) in Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi(2) (ZVEtL) zmotno uporabilo in zato izdalo nezakonit sklep. Opozarjajo, da gre v obravnavani zadevi za dve ključni vprašanji. Ali je zaznamba uvedbe postopka pred nepravdnim sodiščem vpis pravice ali pravnega dejstva in kateri predpis je potrebno v danem primeru upoštevati kot specialni. Prvostopenjsko sodišče se zmotno sklicuje na določbi 24. in 25. čl. ZZK-1, ki opredeljujeta imetnike pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. Gre za imetnike stvarnih in obligacijskih pravic, ki jih našteva določba 13. čl. ZZK-1. Zemljiškoknjižni predlog se ne nanaša na vpis katere od naštetih pravic, temveč za vpis pravnih dejstev, ki jih našteva 22. čl. ZZK-1 in med katerimi je tudi zaznamba spora. Na podlagi 15. čl. ZVEtL v zvezi s 26. čl. ZVEtL se za zaznambo uvedbe postopka ugotavljanja pripadajočih zemljišč smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora. To pomeni, da so upravičeni predlagatelji zaznambe na podlagi 79. čl. ZZK-1 predlagatelji postopka, s katerim se ugotavlja ali pridobiva pravica po ZVEtL. V 27. čl. ZVEtL je izrecno zapisano, da v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi zastopa vse lastnike stavbe upravnik. Predlagatelji so tako vsakokratni etažni lastniki stanovanj, ki so označeni z identifikacijskim znakom, ki jih zastopa upravnik stavbe, ki je pooblastil odvetnika za uvedbo postopka in zaznambo postopka. V dopolnitvi zemljiškoknjižnega predloga so bili natančno navedeni vsi identifikacijski znaki, v korist katerih se predlaga določitev pripadajočega zemljišča kot skupna lastnina, zato so predlagatelji zadostili potrebam, ki jih določa zakon za opravo zaznambe uvedbe postopka. Pritožniki nadalje ocenjujejo, da je treba v tem primeru upoštevati ZVEtL kot specialni predpis v razmerju do ZZK-1. Ker gre za vpis skupne lastnine, za katero ZVEtL izrecno navaja, da se vpiše v korist lastnikov z navedbo identifikacijskih znakov nepremičnine, katerih vsakokratni lastniki so skupni lastniki takšnega zemljišča in ne v korist poimensko določenih lastnikov nepremičnin, je treba določbe ZVEtL upoštevati pred določbami ZZK-1. Edina nespremenljiva enota, na katero se pripadajoče zemljišče lahko nanaša, je zgolj etažni del stavbe in ne njegov lastnik, ki se lahko vsak hip zamenja. Pri odločanju o predlogu za vknjižbo pripadajočega zemljišča se bo skupna lastnina vpisovala v korist vsakokratnih lastnikov posameznih etažnih delov in ne v korist etažnih lastnikov poimensko. Temu posledično je enaka tudi zaznamba uvedbe takega postopka. Glede na navedeno pritožniki predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za zaznambo uvedbe postopka oziroma ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagatelji so pri sodišču prve stopnje predlagali zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča na podlagi predloga, vloženega 20. 1. 2009 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, ki se vodi pod opr. št. N 21/2009. V skladu s 3. odst. 26. čl. ZVEtL se v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi v etažni lastnini smiselno uporablja določba 15. čl. tega zakona, ki pravi, da se za zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi spora. To je ZZK-1. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da so v obravnavani zemljiškoknjižni zadevi določbe ZVEtL specialni predpis napram določbam ZZK-1. Pritrditi gre pritožbi, da se v obravnavani zadevi zemljiškoknjižni predlog ne nanaša na vpis stvarne ali obligacijske pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo (primerjaj 13. čl. ZZK-1), temveč za vpis pravnih dejstev v smislu 22. čl. ZZK-1. Strinjati se je tudi s tem, da bo pripadajoče zemljišče vknjiženo kot skupna lastnina v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe (primerjaj 4. odst. 28. čl. ZVEtL in 15. čl. ZZK-1), in ne v korist posameznega lastnika določenega etažnega dela stavbe. Vendar ti dejstvi ne vplivata na odgovor na vprašanje, kdo je predlagatelj zemljiškoknjižnega postopka. Po 79. čl. ZZK-1 lahko zaznambo spora predlaga (le) tožnik oziroma predlagatelj postopka. Po podatkih v spisu gre v nepravdnem postopku za določanje pripadajočega zemljišča za stavbe zgrajene pred 1. januarjem 2003. V skladu z 2. odst. 30. čl. ZVEtL je upravičena oseba, ki lahko zahteva začetek postopka, zemljiškoknjižni lastnik stavbe ali oseba, ki s pravnim poslom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. V postopku za določitev pripadajočega zemljišča in v zemljiškoknjižnem postopku nastopajo kot predlagatelji “Etažni lastniki posameznih delov stavb“ (več stavb na B.). Za legitimacijo predlagati zaznambo postopka ne zadošča le dokaz o vložitvi predloga za določitev pripadajočega zemljišča in ujemanje označbe predlagatelja v tem postopku z označbo v nepravdnem postopku. Tudi pri predlogu za zaznambo spora mora biti na podlagi 1. odst. 146. čl. ZZK-1 izpolnjena procesna predpostavka, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka zemljiškoknjižnega postopka, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti (primerjaj 1. odst. 80. čl. Zakona o pravdnem postopku(3) - ZPP, ki se uporablja na podlagi 120. čl. ZZK-1 in 37. čl. Zakona o nepravnem postopku(4) - ZNP). V zaznambi spora se poleg drugih obveznih sestavin navedenih v 4. odst. 79. čl. ZZK-1 navede tudi podatek o predlagatelju. Ne glede na vsebino zaznambe spora oziroma kasnejšo vknjižbo skupne lastnine s podatkom o idealnem deležu v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela objekta, je lahko predlagatelj zemljiškoknjižnega postopka vsaka fizična in pravna oseba (1. odst. 76. čl. ZPP). Izjemoma lahko sodišče v (ne/pravdnem) postopku prizna lastnost stranke tudi oblikam združevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka (2. odst. 76. čl. ZPP), vendar le na predlog, ki pa v konkretni zadevi ni bil podan. Noben zakon ne podeljuje skupnosti etažnih lastnikov posamičnih delov stavbe status stranke. Predlagatelj označen kot „Etažni lastniki posameznih delov stavbe“ ni pravna oseba že po zakonu in sam po sebi nima sposobnosti biti stranka v postopku. Kot predlagatelj je lahko naveden eden izmed etažnih lastnikov stanovanjske stavbe (določena oseba, ki je pridobitelj posameznega dela v stavbi) ali vsi etažni lastniki (fizične in pravne osebe) ali nekaj izmed njih.

Sodišče prve stopnje je v zemljiškoknjižnem postopku pozvalo predlagatelje v smislu 1. odst. 81. čl. ZPP v povezavi z 2. odst. 146. čl. ZZK-1, da ukrenejo kar je treba, da se bo postopek lahko nadaljeval z osebo (osebami), ki je (so) lahko stranka zemljiškoknjižnega postopka. To bi lahko storili, kot že zgoraj navedeno, tako, da bi namesto „Etažni lastniki posameznih delov stavbe B. 12, 14-16, 13-15, 20-22 in 19-21, bili navedeni etažni lastniki (fizične in pravne osebe), ki imajo sposobnost biti stranka. Navedena pa bi morala biti njihova imena in priimki ter naslovi stalnega bivališča (primerjaj 2. odst. 105. čl. ZPP in 24. oziroma 25. čl. ZZK-1 v povezavi z 79. čl. ZZK-1).

Predlagatelji na poziv sodišča prve stopnje zemljiškoknjižnega predloga niso dopolnili s tem, da bi konkretno navedli, kdo je (so) predlagatelj(i). Če predlog ne dopolnijo, ga je treba zavreči (3. odst. 146. čl. ZZK-1), na kar so bili opozorjeni. Sodišče prve stopnje tega ni storilo, temveč je zemljiškoknjižni predlog kot neutemeljen zavrnilo. Pritožbeno sodišče je, čeprav predlagatelji te kršitve niso uveljavljali, zaradi pooblastil iz 2. odst. 350. čl. ZPP preizkusilo ta del odločitve in ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava. Zato je pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, da je zemljiškoknjižni predlog za zaznambo postopka določitve pripadajočega zemljišča zavrglo. Obenem je dovolilo izbris zaznambe zavrnitve predloga (4. odst. 161. čl. ZZK-1 v zvezi s 3. odst. 146. čl. ZZK-1).

Uradni list RS, št. 58/2003. Uradni list RS, št. 45/2008. Uradni list RS, št. 73/07 – UPB3 in št. 45/08. Uradni list SRS, št. 30/86 s sprem. in dop.