Jedro

CSD utemeljeno ni upošteval anonimnih prijav.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom začasno uredilo stike otrok udeležencev z njunima staršema, kot je to razvidno iz I. točke izreka. Za primer kršitve začasne odredbe je določilo denarno kazen v višini 300,00 EUR (II. točka sklepa). Kar je predlagateljica predlagala po predlogu za izdajo začasne odredbe več ali drugače, je prvo sodišče zavrnilo (III. točka sklepa). Odločilo je še, da začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka tega postopka oziroma do drugačne odločitve sodišča (IV. točka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče ustrezno spremeni izpodbijani sklep, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da je pristojni center za socialno delo (CSD) površno opravil svoje delo. Razgovor je opravil zgolj z udeležencema postopka, ne pa tudi z otrokoma, z razredničarkama in s socialno delavko na šoli. Delavka CSD je verjela, da je nasprotni udeleženec prenehal s pitjem alkohola, ker naj bi na razgovor prišel urejen in ni kazal drugih znakov prekomernega uživanja alkohola. CSD tudi ni preverjal trditev, do otroka pri očetu živita v slabih razmerah in da hodita v šolo umazana ter lačna. Prav tako ni bilo upoštevano, da je predlagateljica zapustila skupni dom zaradi nasilja v družini. Predlagateljica je podala mnenje, pripombe in predloge za dopolnitev mnenja CSD, vendar pa je prvo sodišče izpodbijano odločitev sprejelo že pred tem. V izogib ponavljanju se predlagateljica sklicuje na svojo vlogo z dne 15. 11. 2021 in predlaga, da se jo upošteva kot del pritožbe. Sodišče ni upoštevalo, da predlagateljica pokriva večji del stroškov in računov za preživljanje otrok. Nasprotni udeleženec priznava, da se s predlagateljico ne želi pogovarjati glede stikov in ji posledično tudi ne odgovarja na njena sporočila in klice. Prvo sodišče bi zato moralo pri svoji odločitvi upoštevati določbo sedmega odstavka 141. člena Družinskega zakonika (DZ). Predlagateljica je morala za vzpostavitev stikov kontaktirati svoja otroka neposredno, saj je na ta način zagotovila, da imata otroka stik tudi z njo. Otroka imata strah pred očetom in sta v skrbeh, kakšna bo očetova reakcija, ko prideta domov po stiku s predlagateljico. CSD tudi ni upošteval anonimnih prijav, ki potrjujejo navedbe predlagateljice. Otroka sta pri očetu prepuščena sama sebi, stikov z mamo pa se bojita.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je ugotovilo, da je življenjska skupnost udeležencev prenehala in se je predlagateljica odselila iz dotedanjega skupnega doma v avgustu 2021. Otroka sta ostala na očetovem domu. Med staršema je že dalj časa zelo konflikten odnos, med seboj ne komunicirata in nista zmožna starševskega sodelovanja. Njun konflikt in nesodelovanje ogroža njuna otroka, ki v takšnih razmerah nista mogla mirno prehajati med staršema, ker nista imela vzpostavljenega reda in kontinuitete v zvezi s preživljanjem časa s staršema. Neustrezno ravnanje staršev povzroča otrokoma čustvene stiske, zaradi česar je bilo po mnenju pristojnega CSD nujno potrebno, da se z začasno odredbo uredijo stiki otrok s staršema oziroma določi čas, ki ga otroka preživita z vsakim staršem, pri tem pa otrokoma ne bi bilo v korist, da bi se z začasno odredbo odločalo tudi o njunem začasnem zaupanju v varstvo in vzgojo. Po mnenju CSD bi namreč odločitev o začasnem zaupanju otrok v varstvo in vzgojo lahko prejudicirala končno odločitev sodišča, pri čemer starševske kapacitete udeležencev še niso dovolj raziskane.

6. Prvo sodišče je sledilo mnenju CSD ter izdalo izpodbijano začasno odredbo, s katero je začasno uredilo stike otrok oziroma čas, ki ga preživita z vsakim staršem (po začasni odredbi sta otroka približno enak čas pri vsakem staršu). Zavrnilo je materin predlog, da se ji otroka začasno zaupata v varstvo in vzgojo, kar je ustrezno obrazložilo, sledeč mnenju CSD. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvega sodišča pravilna in zasleduje varovanje koristi otrok v dani situaciji kot temeljni cilj. Bistveno v tem trenutku je bilo, da se začasno uredijo stiki in s tem zavaruje otroka v okoliščinah, ko sta starša odgovornost za stike prenašala na otroka, kar je zanju zelo škodljivo.

7. Pritožbeni očitki o površnem delu CSD niso utemeljeni. Za odločitev prvega sodišča o predlogu predlagateljice je zadoščalo, da je CSD opravil razgovor le z udeležencema (prim. drugi odstavek 158. člena DZ). Predlagateljičine navedbe o prekomernem uživanju alkohola s strani nasprotnega udeleženca, slabih življenjskih razmerah otrok pri očetu ter nasilju v družini bodo preverjane v sklopu ugotavljanja vseh relevantnih dejstev v nadaljevanju postopka, ko bo prvo sodišče pridobilo končno mnenje CSD, po potrebi pa tudi izvedensko mnenje sodnega izvedenca, zaradi odločitve o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo ter o stikih.

8. Pritožbena navedba, naj se kot del pritožbe upoštevajo tudi predlagateljičino mnenje, pripombe in predlog za dopolnitev mnenja CSD, ki jih je podala po izdaji izpodbijanega sklepa v pripravljalni vlogi z dne 17. 11. 2021, ni upoštevna. Pritožba je kot pravno sredstvo samostojna vloga, ki mora vsebovati opredeljene oziroma konkretizirane razloge, za katere udeleženec postopka želi, da jih pritožbeno sodišče obravnava. Sklicevanje na pripravljalno vlogo kot del pritožbenih navedb ni dopustno.

9. Za odločitev o začasni ureditvi stikov ni bilo odločilno, kdo pokriva večji del stroškov in računov za preživljanje otrok (predlagateljica sicer ni predložila nobenih dokazov niti v tej smeri). Za ta postopek določba sedmega odstavka 141. člena DZ ni uporabna. CSD utemeljeno ni upošteval anonimnih prijav; v nadaljevanju postopka bo raziskal tudi okoliščine, na katere se te prijave nanašajo. Neizkazani so očitki, da sta otroka pri očetu prepuščena sama sebi in da imata strah pred očetom.

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).