Jedro

Ker zapustničina otroka razmerju pritožnika L.S. z njuno pokojno materjo ne priznavata vsebine dalj časa trajajoče življenjske skupnosti, so med dediči očitno sporna dejstva, od katerih je odvisna pritožnikova dedna pravica.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek po pokojni C.Đ. in L.S. napotilo na pravdo zaradi dokazovanja, da ima po umrli dedno pravico. Za vložitev tožbe mu je določilo rok 30 dni, če pa v danem roku tožbe ne bo vložil, bo sodišče nadaljevalo zapuščinski postopek ne glede na njegov zahtevek.

Proti sklepu se pritožuje L.S. s pritožbo, v kateri opisuje 14 letno življenje in druženje z zapustnico, skrb za enega od sinov, načrtovanje skupnih projektov, obiske sorodnikov in prijateljev ter svoje delo in finančni prispevek k obnovi hiše v B. in v najemniško stanovanje v A. Pritožba ni utemeljena.

V drugem odstavku 10. člena Zakona o dedovanju je določeno, da kot zakonca dedujeta drug po drugem tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze (vendar le v primeru, če ni razlogov, iz katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna). Dalj časa trajajoča življenjska skupnost mora biti po vsebini enaka, kot je življenjska skupnost, ki naj obstaja med zakoncema, manifestirati se mora torej v določenih navzven vidnih okoliščinah kot so npr. skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, gospodarska skupnost ipd., hkrati pa mora biti izraz obojestranske čustvene navezanosti, spoštovanja, razumevanja, ipd. Ker v obravnavani zadevi zapustničina otroka razmerju pritožnika L.S. z njuno pokojno materjo ne priznavata take vsebine, so med dediči očitno sporna dejstva, od katerih je odvisna pritožnikova dedna pravica. V primeru spornih dejstev glede razmerja med dedičem in zapustnikom pa tega vprašanja ne sme reševati zapuščinsko sodišče samo, temveč mora na podlagi 210. člena Zakona o dedovanju zapuščinsko obravnavo prekiniti in napotiti stranke na pravdo. Pritožnikovega opisovanja razmerja, ki ga je imel z zapustnico, zato v tej fazi postopka ni mogoče upoštevati, temveč bo ta presoja predmet pravde, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).