1. 6. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mirka Žlendra iz Maribora na seji dne 1. junija 2000

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 41/99) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik izpodbija Zakon o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: ZKGZ), ker naj bi bil "produkt že preživete pravne in politične filozofije". Ureditev obveznega članstva v zbornici naj bi bila v nasprotju z logiko interesnega združevanja in v nasprotju z ustavno opredelitvijo svobodnega združevanja. Koncept celotnega zakona naj bi bil v konfliktu s to pravico. Šlo naj bi za paradržavno organizacijo. Določbe 45. člena ZKGZ naj bi pomenile nacionalizacijo premoženja samostojnih pravnih subjektov in fizičnih oseb in likvidacijo zavodov. Vladi naj bi bilo brez ustavnega in zakonskega pooblastila naloženo, da odloči o prenosu premoženja v last zbornice. S tem naj bi vlada posegla v premoženjsko pravna razmerja samostojnih pravnih subjektov. Brez zakonske podlage naj bi bila določitev "skrbnika" iz zadnjega odstavka 45. člena ZKGZ. Določbe 45. člena ZKGZ naj bi zanikale pravni red in kršile načelo pravne varnosti.

2.ZKGZ naj bi s svojimi protiustavnimi rešitvami neposredno posegal v pravni interes pobudnika kot subjekta pravne države oziroma v njegov pravni položaj kot občana Mestne občine Maribor, ki je ustanoviteljica pravnega subjekta, katerega premoženje naj bi se z izpodbijano ureditvijo likvidiralo in nacionaliziralo. V vsakem premoženju občine naj bi namreč bil tudi neizmerljivi del premoženja vsakega občana te občine. Pobudnikov pravni interes naj bi slonel na njegovi profesionalni izobrazbi, na delu, ki ga sedaj opravlja kot predsednik statutarno-pravne komisije Mestnega sveta Mestne občine Maribor in na njegovi odvetniški kritičnosti do vsega, kar ne sloni in ne izvira iz ustavnih in zakonskih odločb. Zato naj bi bil pobudnikov neizpodbitni interes, da se ZKGZ v izpodbijanem delu odpravi. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanega predpisa, ker bi sicer lahko prišlo do težko popravljivih škodljivih posledic.

B.

3.Po drugem odstavku 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Po določbi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) je pravni interes podan, če izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča mora biti pravni interes neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča. Ugoditev pobudnikovemu predlogu mora torej privesti do spremembe njegovega pravnega položaja (tako na primer v sklepu št. U-I-249/94 z dne 12. 5. 1994 - OdlUS III, 48, sklepu št. U-I- 155/94 z dne 9. 11. 1994 - OdlUS III, 121 in sklepu št. U-I-421/98 z dne 4. 2. 1999 - OdlUS VIII, 23).

4.V pobudi ni izkazano, da bi bil zatrjevani interes pobudnika neposreden in konkreten. Zmotno je namreč mnenje pobudnika, da ima občan neke občine premoženjska upravičenja na premoženju te občine. Občani so osebe, ki imajo na območju lokalne skupnosti stalno prebivališče (prvi odstavek 11. člena Zakona o lokalni samoupravi, Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. - v nadaljevanju: ZLS). Pravica odločanja o zadevah lokalne samouprave pa ne vsebuje premoženjskih pravic občanov na premoženju občine. Nosilec premoženjskih upravičenj je občina sama (51. člen ZLS). Zato morebitna ugotovitev neskladnosti izpodbijanega zakona z Ustavo ne bi spremenila pravnega položaja pobudnika. Ustavno sodišče je zato pobudo zavrglo.

C.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

Franc Testen