Jedro

Postopkovna kršitev določila 453. člena ZPP glede navajanja dejstev in dokazov v sporih majhne vrednosti izven vlog iz 452. člena ZPP ne predstavlja absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče, tudi če bi bila podana, ne bi smelo upoštevati.

ZGO-1 v 4. odstavku 27. člena predpisuje pisno obliko, saj med projektiranje šteje izdelavo idejnega projekta. Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila pogodba v pretežnem delu realizirana in ob upoštevanju načela afirmacije pogodb, opustitev pisnosti v konkretnem primeru ne more vplivati na njeno veljavnost. Ob tem ni nepomembno, da je bila med strankami dogovorjena izdelava geodetskega načrta in idejnega projekta za individualno hišo, namen pisnosti pogodb po ZGO-1 pa je predvsem v varstvu naročnika in izvajalca v nadaljnjih fazah projektiranja zaradi zahtevnosti postopka pridobitve dovoljenj in narave same gradnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 100465/2013 z dne 18. 6. 2013, v 1. in 3. točki, ter toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči povrniti stroške pravdnega postopka v višini 257,55 EUR.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje. Poudarja, da ponudbe tožeče stranke, da storitev opravi za 1.620,00 EUR, ni sprejel, ker se ni strinjal s ceno. S K. P. se je ustno dogovoril za 810,00 EUR, kar je tožeči stranki plačal. Dogovorjenih izdelkov ni prejel, dobil je le elektronsko verzijo geodetskega načrta, ki ni bil žigosan in podpisan, ter 3D vizualizacijo objekta z ene strani. Sodišče je nepravilno ugotovilo, da naj bi tožeča stranka izdelala geodetski načrt, idejno zasnovo objekta, arhitekturno funkcionalne rešitve in 3D vizualizacijo celotnega objekta, saj to iz listin ne izhaja. S tem je kršilo 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Nepravilno je tudi zavrnilo ugovor prekluzije, saj bi morala tožeča stranka vse navedbe navesti že v prvi pripravljalni vlogi in do takrat predlagati vse dokaze. Nesporno je, da je tožeča stranka za toženca opravila projektantske storitve in da gre dejansko za projektantsko pogodbo, ki je atipična oblika podjemne pogodbe, pri kateri je pomembna ne le izdelana projektna dokumentacija, temveč tudi končni rezultat – v konkretnem primeru hiša. Gre za neke vrste gradbeno pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki. Zakon o graditvi objektov kot lex specialis za projektiranje predvideva pisno pogodbo v četrtem odstavku 27. člena. Nepravilno je zato stališče sodišča, da zakon za projektantsko pogodbo ne predvideva obličnosti ter da sta se stranki lahko dogovorili glede bistvenih sestavin ustno. Ker v konkretnem primeru ni bilo pisne pogodbe, ta ni veljavna. Iz poročila z dne 10. 10. 2012 tudi ne izhaja, da bi bila cena storitve toženi stranki pojasnjena, saj je v njem razvidno, da naj toženec pregleda pogodbo in če se z njo strinja, pošlje nazaj podpisan izvod. Tudi v tem delu je sodišče kršilo 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da se skladno z določilom prvega odstavka 458. člena ZPP sodba v postopku v sporih majhne vrednosti lahko izpodbija zgolj zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da je tožeča stranka pripravila pisno pogodbo s tožencem za izdelavo geodetskega načrta in idejnega projekta za individualno stanovanjsko hišo za ceno 1.620,00 EUR, ki pa je toženec ni podpisal. Vendar je ponudbo tožnice za takšno ceno sprejel (nasprotnega, da bi se dogovoril za ceno 810,00 EUR, ni izkazal) in poravnal avans v vrednosti polovice pogodbenih del. Tožnica je obveznosti po pogodbi izpolnila, ni pa tožencu izročila žigosanih in originalnih načrtov, ker obveznosti ni plačal, kar je bilo skladno s pogodbo. Pritožbene navedbe, ki grajajo tako ugotovljeno dejansko stanje (glede nesprejema ponudbe zaradi ustnega dogovora za ceno 810,00 EUR, glede drugačne pogodbeno dogovorjene cene, glede neizpolnitve pogodbeno dogovorjenih obveznosti), niso upoštevne.

6. Postopkovna kršitev določila 453. člena ZPP glede navajanja dejstev in dokazov v sporih majhne vrednosti izven vlog iz 452. člena ZPP ne predstavlja absolutno bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče, tudi če bi bila podana, ne bi smelo upoštevati. Sodišče tudi ni zagrešilo očitanih kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj nasprotij o odločilnih dejstvih, med tem kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izvedbi dokazov in med temi listinami, ni. Zaključek sodišča, da je tožeča stranka izdelala geodetski načrt, idejno zasnovo objekta, arhitekturno funkcionalne rešitve in 3D vizualizacijo (ne pa, da jih je v celoti izročila tožencu), namreč predstavlja dokazno sklepanje sodišča, po primerjavi z drugimi izvedenimi dokazi, in ne očitano protispisnost, ki naj bi bila v tem, da se vsebina tega zaključka ne ujema s predloženimi elektronskimi sporočili z dne 25. 11. 2012 in 20. 12. 2012. Omenjena sporočila namreč v sodbi niti nista povzeta, da bi lahko prišlo do nasprotja med zapisom o njihovi vsebini in njihovo dejansko vsebino. Tudi očitane protispisnosti glede vsebine elektronskega sporočila z dne 10. 10. 2012 sodišče ni zagrešilo, temveč je omenjeno sporočilo dokazno ocenilo v primerjavi z drugimi izvedenimi dokazi, nato pa zaključilo, da toženec sklenitve pogodbe za ceno 810,00 EUR ni izkazal. Na tako ugotovljeno dejstvo je pritožbeno sodišče vezano.

7. Pogodba o izvedbi projektantskih storitev, katere predmet je izdelava geodetskega načrta in idejnega projekta za individualno stanovanjsko hišo (ne pa nadaljnjih projektov za pridobitev ustreznih gradbenih dovoljenj in same gradnje), ni gradbena pogodba, temveč jo je sodišče pravilno presojalo kot podjemno pogodbo. Prav pa ima pritožba, da Zakon o graditvi objektov – ZGO-1, tudi za tovrstno pogodbo v četrtem odstavku 27. člena predpisuje pisno obliko, saj med projektiranje šteje izdelavo idejnega projekta. Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila pogodba v pretežnem delu realizirana in ob upoštevanju načela afirmacije pogodb, opustitev pisnosti v konkretnem primeru ne more vplivati na njeno veljavnost. Ob tem ni nepomembno, da je bila med strankami dogovorjena izdelava geodetskega načrta in idejnega projekta za individualno hišo, namen pisnosti pogodb po ZGO-1 pa je predvsem v varstvu naročnika in izvajalca v nadaljnjih fazah projektiranja zaradi zahtevnosti postopka pridobitve dovoljenj in narave same gradnje.

8. Ker v pritožbi podani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 365. člena ZPP.