Jedro

Pri določilu čl. 202/IV ZKP gre za specialno določbo, ki naj zagotovi kar se da hitro odločitev o pritožbi, zato teče tudi rok za zagovornikovo pritožbo od vročitve sklepa o priporu priprtemu. V takem primeru torej ni uporabna določba člena 120/IV ZKP. Le v primeru, če bi zagovornik obdolženca prejel sklep o odreditvi pripora kasneje zaradi okoliščin na strani sodišča, torej če ne bi bila hkrati odrejena vročitev obdolžencu in zagovorniku, bi pričel teči rok za vložitev pritožbe od vročitve takega sklepa zagovorniku.

Izrek

Zahteva zagovornika obd. G.F. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v L. z dne 10.12.1996, je bil zoper obd. G.F. odrejen pripor iz pripornega razloga po čl.201/I tč.3 Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Obdolžencu je bil sklep o odreditvi pripora vročen dne 10.12.1996 ob 20.uri. Istega dne je bil s sklepom predsednika Okrožnega sodišča v L., določen obd. G.F. za zagovornika po uradni dolžnosti odvetnik P.Z. iz L. Navedeni zagovornik po uradni dolžnosti je sklep o odreditvi pripora in sklep o določitvi za zagovornika po uradni dolžnosti prevzel dne 13.12.1996 ob 14.45 uri, medtem ko je odvetnik mag. E.Z., ki je bil za zagovornika po uradni dolžnosti postavljen obd. A.K., prevzel navedena sklepa že dne 12.12.1996. Zagovornik obd. G.F. je zoper sklep o odreditvi pripora vložil pritožbo dne 14.12. 1996 ob 14.uri priporočeno po pošti. S sklepom z dne 17.12. 1996, je senat Okrožnega sodišča v L. pritožbo zagovornika obd. G.F. zavrgel kot prepozno.

Zoper ta sklep je dne 7.1.1997 zagovornik obd. G.F., zoper katerega je bila že dne 6.1.1997 vložena obtožnica in zoper katerega je bil s sklepom Okrožnega sodišča v L. z dne 6.1.1997, po vložitvi obtožnice podaljšan pripor, vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V uvodu zahteve navaja, da zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga iz razloga po čl.420/I tč.3 ZKP, predlaga pa, da VS RS zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi. V zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da sklep Okrožnega sodišča v L., s katerim je bila kot prepozna zavržena njegova pritožba zoper sklep o odreditvi pripora, ni zakonit, ker sodišče ni upoštevalo določila čl.120/IV ZKP, po katerem teče rok za vložitev pravnega sredstva, če ima obdolženec zagovornika, od zadnje vročitve. Zato je po mnenju zagovornika obd. G.F. njegova pritožba zoper sklep o odreditvi pripora, katerega je prejel dne 13.12.1996 ob 14.45 uri, pravočasna, saj jo je vložil priporočeno po pošti dne 14.12.1996 ob 14.40 uri.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določilu čl.202/IV ZKP se sme zoper sklep o priporu priprti pritožiti na senat (čl.25/VI ZKP) v štiriindvajsetih urah od dne, ko mu je bil sklep izročen. Gre za specialno določbo in zato teče rok tudi za zagovornikovo pritožbo od vročitve sklepa o priporu priprtemu v primeru, če je bila hkrati odrejena vročitev sklepa o odreditvi pripora obdolžencu in zagovorniku. V takem primeru torej ni uporabna določba čl.120/IV ZKP. Poglavitni interes, ko gre za priprtega obdolženca, je namreč v tem, da se o pritožbi odloči kar se da hitro. Le v primeru, ki pa v obravnavani zadevi ni podan, če bi zagovornik obdolženca zaradi okoliščin na strani sodišča, torej če ne bi bila hkrati odrejena vročitev obdolžencu in zagovorniku, kasneje prejel sklep o odreditvi pripora, bi pričel teči rok za vložitev pritožbe zagovornika od vročitve takega sklepa zagovorniku. Na tak način bi bilo spoštovano določilo čl.19/III Ustave Republike Slovenije in tudi določilo čl.202/VII ZKP. Le v takem primeru tudi ne bi bilo mogoče ravnati v skladu z določbo, da je treba o vseh pritožbah zoper isto odločbo odločiti z eno odločbo (čl.403/I v zvezi s čl.388/II ZKP). Kot je že navedeno pa v obravnavani zadevi ni šlo za tako situacijo, saj je preiskovalni sodnik, kot je razvidno iz odredbe na list. štev. 67 kazenskega spisa, dne 10.12.1996 odredil vročitev sklepa z dne 10.12.1996, o določitvi odvetnika Z.P. iz L. za zagovornika obd. G.F. ter tudi vročitev sklepa o odreditvi pripora z dne 10.12.1996, torej istega dne, ko je bil obd. G.F. vročen sklep o odreditvi pripora,vendar pa je zagovornik obd. G.F. prevzel navedeni pisanji šele 13.12.1996 ob 14.45 uri. Iz podatkov v spisu je mogoče sklepati, da navedeni odvetnik pisanj v vložišču ne prevzema redno, saj je tudi sklep, katerega z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbija, prevzel šele 30.12.1996, kar je razvidno iz vročilnice, medtem ko je iz vročilnic razvidno, da je bil ta sklep vročen obd. G.F. in Okrožnemu državnemu tožilstvu v L. že dne 19.12.1996. Ni torej podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz čl.420/I tč.3 ZKP. Zato je VS RS zahtevo zagovornika obd. G.F. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (čl.425 ZKP).