Jedro

Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti je omejeno na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.

S tem, ko je toženec zamenjal ključavnico na vratih, ki vodijo v garažo, in vrata zaklenil, je tožnici onemogočil dostop do kurilnice, torej je motil dotedanjo posest tožnice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo del tožbenega zahtevka, tj. na ugotovitev, da je tožena stranka (toženec) motila tožečo stranko (tožnico) v mirni posesti parcele 10, k. o. X, s tem, da je dne 15. 6. 2019 v stanovanjski stavbi na naslovu Cesta 1, stoječi na parc. št. 10, k. o. X, zamenjala ključavnico in zaklenila vrata, ki omogočajo prehod in dostop do kurilnice nepremičnine (I. točka izreka). Odločilo je, da je toženec dolžan v roku osmih dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje, in sicer tako, da tožnici zagotovi neoviran dostop do kurilnice nepremičnine, stoječe na parceli 10, k. o. X, na način, da tožnici izroči ključe ključavnice, nameščene dne 15. 6. 2019, v bodoče pa je tožencu prepovedalo s takšnimi in podobnimi dejanji, kot je zamenjava ključev ključavnice vrat, ki omogočajo prehod in dostop do kurilnice nepremičnine, posegati v posest tožnice na parc. št. 10, k. o. X (II. in III. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da mora toženec v petnajstih dneh od vročitve sodbe povrniti tožnici njene pravdne stroške v znesku 680,05 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo (pravilno sklep) se pritožuje toženec, ki navaja, da ga izpodbija v celoti, iz nadaljevanja pritožbe pa je razvidno, da sklep izpodbija (le) v ugodilnem delu. Navaja, da je tožnica v sodni poravnavi pod oznako R 43/2015 pri Okrajnem sodišču v Domžalah z dne 9. 9. 2015 potrdila, da se strinja, da garaža pripada tožencu. V sodni poravnavi ni navedeno, da bi moral biti tožnici omogočen dostop do kurilnice skozi garažo, prav tako v poravnavi ni zapisano, da so v stanovanjski hiši skupni prostori. Iz tega razloga toženec meni, da posest tožnice ni bila motena, saj ima kot lastnik garaže pravico zakleniti vrata, ki vodijo iz hodnika v garažo, ne glede na to, kdaj je to storil. Vrata bi lahko zaklenil že leta 2015. Tožnica ima ves čas tople prostore in toplo vodo, kot ostali stanovalci. Z izpodbijanim sklepom je motena mirna posest toženca v garaži. Toženec je sklep upošteval in tožnici omogočil dostop do kurilnice. Ker zato ne more v mirni posesti uporabljati garaže, se je bil primoran izseliti, čeprav je lastnik 1/3 sporne nepremičnine. S sklepom sodišča mu je bila storjena krivica.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, so pravna podlaga v predmetni zadevi določbe 24. in nadaljnjih členov Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se nanašajo na posest in motenje le-te. Sodišče daje varstvo pred motenjem posesti glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika (prvi odstavek 33. člena SPZ), sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti pa je mogoče zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ) Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, izključeno je odločanje o pravici do posesti, pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih (426. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva v skladu z navedeno materialnopravno podlago ter o odločilnih dejstvih navedlo pravilne razloge. V zvezi z ugodilnim delom sklepa, ki je izpodbijan, je sodišče ugotovilo: da je tožba vložena pravočasno; da je toženec dne 15. 6. 2019 v stanovanjski hiši, stoječi na parc. št. 10, k. o. X, katere solastnika sta tudi pravdni stranki (vsaka do 1/3), zaklenil bela vrata garaže in zamenjal ključavnico; pred tem datumom in tem dejanjem navedena vrata niso bila zaklenjena; do kurilnice se dostopa preko spornih belih vrat, ki vodijo v garažo, iz slednje pa se nato na desno dostopa do kurilnice oziroma kotlovnice; v času motilnega dejanja sta obe stranki v stanovanjski hiši živeli in sta bili soposestnika stanovanjske hiše; toženec garaže pred spornim dejanjem ni zaklepal in do 15. 6. 2019 so vsi lahko hodili v garažo in kurilnico, tudi tožnica. S tem, ko je toženec zamenjal ključavnico na navedenih belih vratih, ki vodijo v garažo, in vrata zaklenil, je tožnici onemogočil dostop do kurilnice, torej je motil dotedanjo posest tožnice. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo dajatvenemu in prepovednemu delu tožbenega zahtevka.

7. Zgoraj navedenih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje toženec v pritožbi ne izpodbija. Navaja, da izpodbijanemu sklepu nasprotuje, ker sta pravdni stranki (skupaj z otroki) 9. 9. 2015 pri Okrajnem sodišču v Domžalah sklenili sodno poravnavo R 43/2015, po kateri garaža pripada tožencu, in se sklicuje na 8. točko sodne poravnave. Kot izhaja iz sodne poravnave z dne 9. 9. 2015, je bilo v 8. točki dogovorjeno, da si toženec v pritličju sporne nepremičnine uredi garažo, kjer že dejansko biva, tako da si uredi bivalne pogoje, torej tudi kopalnico in kuhinjo, s čimer so se solastniki strinjali. Sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu glede sodne poravnave ugotovilo, da sta se pravdni stranki (skupaj z otroki) v njej dogovorili, kako bosta uporabljali stanovanjsko hišo, garažo naj bi uporabljal toženec, a ta do motilnega dejanja garaže ni zaklepal. Kot je navedel sam toženec v odgovoru na tožbo, je tožnico pozval na prodajo nepremičnine. Ker se s tem ni strinjala, je toženec vložil predlog za fizično delitev nepremičnine na Okrajno sodišče v Domžalah pod oznako N 31/2019. Glede na njegove navedbe je torej postopek delitve sporne nepremičnine v teku. Sodišče prve stopnje pa je, kot je bilo že navedeno, ugotovilo, da toženec garaže pred motilnim dejanjem ni zaklepal in so do dne 15. 6. 2019 vsi lahko hodili v garažo in kurilnico, tudi tožnica. Navedba, da (so)posest tožnice ni bila motena, ker je imel toženec pravico zakleniti vrata, tako ni utemeljena. Glede na zadnje posestno stanje je ravnanje toženca nedvomno predstavljalo motilno dejanje.

8. Dejstvo, ali ima (tudi) tožnica tople prostore in toplo vodo, kljub temu, da so vrata zaklenjena, ni odločilno. Za presojo pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje pa je nerelevantno tudi ravnanje toženca po izdaji izpodbijanega sklepa.

9. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem (ugodilnem) delu potrdilo (353. člen ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih toženec ni priglasil .