Jedro

Ob uveljavljanju ničnosti pravnega posla sklenjenega med denacionalizacijskim postopkom sodišče ni pristojno odločati o tem ali obstajajo ovire za vrnitev nepremičnine v naravi, saj o tem odloča upravni organ.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožeča stranka zahtevala, da se tožencu S. M. prepoveduje kakršnekoli posege v nepremičnino xx vl. št. yy k.o. B. pod grožnjo denarne kazni v znesku 1.000.000,00 SIT.

Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da izda predlagano začasno odredbo, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi tožeča stranka navaja, da se je sodišče prve stopnje sklicevalo na navedbe odgovora prvotoženca ne da bi dalo možnost tožeči stranki, da se izjasni o teh navedbah in tožeči stranki ni bila dana možnost obravnavanja. Bistvena zmota je, da sodišče povsem pomeša brunarico na parceli xy, njeno izgradnjo in upravna dovoljenja zanjo, z ruševino in stanjem na parceli xx. Odločba o plačilu odškodnine in lokacijsko dovoljenje se nanašata na parceli xy. Brunarica se nahaja na navedeni parceli in stoji še danes, vendar ni v nobeni povezavi s parcelo xx. Ruševina na navedeni parceli je še iz časa, predno je to parcelo dobila v uporabo LD D.. Brunarica, glede katere je bilo izdano lokacijsko dovoljenje v letu 1983, ni postavljena na parceli xx pač pa na parceli xz, ki je bila tožeči stranki že vrnjena v denacionalizacijskem postopku. Parcela xx ob uveljavitvi ZDen ni bila že delno pozidana nepremničnina. Celoten posel je nezakonit, saj LD D. prenaša prvotožencu lastninsko pravico, čeprav je sama imela samo pravico uporabe. Pogoda z dne 18.3.1996 je sklenjena v nasprotju s kogentnimi predpisi, saj bi morala biti prodana na javni dražbi.

Parcela xx je v naravi travnik, čeprav je v katastru navedeno kot travnik 338 m2 in stavbišče - hiša 42 m2. Gre za zavestno netočen zapis, da bi se izigralo denacionalizacijo in kogentne predpise.

Parcela xx ne more biti opredeljena kot zazidano stavbno zemljišče, saj za takšno opredelitv ne izpolnjuje pogojev. Na podlagi člena 32 ZDen ni ovire za vrnitev sporne parcele,, saj na njej ni nobenega objekta glede katerega za vročanje ni pogojev po ZDen.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka v postopku uveljavlja ničnost pogodbe, ki sta jo toženi stranki sklenili 18.3.1996 med denacionalizacijskim postopkom na podlagi člena 88 Zakona o denacionalizaciji (v nadaljnjem besedilu ZDEN). Določbe prvega odstavka člena 88 ZDen določajo, da se z dnem uveljavitve ZDen prepoveduje zavezancem razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem glede katerega obstoji dolžnost vrnitve po določbah ZDen, torej s premoženjem, glede katerega obstoji možnost vrnitve. Samo v tem obsegu je potrebna presoja utemeljenosti zahtevka sodišča prve stopnje, ne pa tudi v kakšni obliki bo vrnjena nepremičnina in ali obstajajo ovire za vrnitev v naravi na podlagi člena 32 ZDen, kot je zmotno v tem primeru storilo sodišče prve stopnje, saj za odločanje o teh vprašanjih ni pristojno sodišče prve stopnje, temveč upravni organ pred katerim že teče denacionalizacijski postopek. Za odločanje v tej zadevi glede na navedeno ni pomembno ali je na sporni parceli postavljen objekt kot zmotno menita sodišče prve stopnje in tudi tožeča stranka v pritožbi, to ne more biti predmet oravnavanja v tem postopku, temveč bo o tem odločal upravni organ, saj se v tem postopku odloča le o ničnosti pravnega posla. Ker je kot že omenjeno zaradi sklenjenega pravnega posla med denacionalizacijskim postopkom, kar je v nasprotju s členom 88 ZDen, podana verjetnost zahtevka tožeče stranke, sodišče prve stopnje pa ni ocenjevalo ostalih pogojev za izdajo začasne odredbe po členu 272 ZIZ (nevarnosti), je bilo pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (člen 365 točka 3 ZPP).