Jedro

Iz obrazložitve, ki je podlaga za odločitev o dodelitvi sredstev, mora biti ne glede na to, da v navedenih merilih in kriterijih, ki pridejo v poštev v tem primeru, ni določeno točkovanje, jasno razvidno, zakaj so bila določenemu projektu sredstva dodeljena oziroma zakaj mu niso bila dodeljena.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se sklep Občine Medvode št. 610-1/2018-3 z dne 15. 5. 2018 v 1. točki izreka v delu, ki se nanaša na projekt tožeče stranke A., odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ odločil o izboru prijav za sofinanciranje kulturnih dejavnosti v letu 2018 na podlagi razpisa, med drugim tudi o tožničini vlogi, in sicer, da se ji za prijavljeni projekt z naslovom B. dodeli 2.542,49 evrov, za projekt z naslovom A. pa ji sredstev ni dodelil. Odločil je še, da pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji, ter navedel rok in način, v katerem se izvaja podpis pogodb, z opozorilom, da občina sicer odstopi od pogodbe.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je strokovni pregled in oceno na podlagi meril in kriterijev, navedenih v Javnem razpisu za sofinanciranje kulturnih dejavnosti v Občini Medvode v letu 2018, ter na podlagi določb Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Medvode (Pravilnik o sofinanciranju) in 225. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Pravilnik o postopkih) opravila strokovna komisija. Komisija je na podlagi prioritet, ocen, strokovnih mnenj in točkovanj organu predlagala, katere dejavnosti in v kakšnem obsegu naj financira. Prijave, ki so prišle v izbor, pa glede na prioritete, ocene in strokovna mnenja niso zbrale dovolj točk, po mnenju komisije niso upravičene do razpisanih proračunskih sredstev. Organ je izpodbijani sklep izdal na podlagi 226. člena Pravilnika o postopkih. Navaja še, da ima odgovorna oseba prijavitelja pravico do vpogleda v zapisnik in predlog komisije ter druge dokumente javnega razpisa.

3. Drugostopenjski organ je zavrnil tožničino pritožbo v zvezi z odločitvijo o projektu A.. V obrazložitvi med drugim navaja, da je glede pritožbe „komisija morala sprejeti odločitev, saj za projekte in prireditve v merilih in kriterijih ni opredeljenega točkovanja“. V merilih in kriterijih naj bi bili za področje sofinanciranja E (projekti in prireditve) navedeni le splošni pogojih ter kriteriji, ki govorijo o prednostni obravnavi ter upravičenosti sofinanciranja projektov, ter da izbor projektov in prireditev ter višino sofinanciranja na podlagi prioritet, ocen in mnenja komisije iz 11. člena določi župan. Komisija je organu predlagala, da projekta A. ne podpre, saj ne zadosti večini prioritet, ki jih določa pravilnik. Komisija je bila mnenja, da se glede na razpoložljiva sredstva financira le določene projekte. Ocenila je, da je navedeni projekt zastavljen preveč ambiciozno in presega zmožnosti izvedbe s strani prijavitelja. Navaja še, da predmet pritožbenega izpodbijanja ne morejo biti merila za ocenjevanje vlog, določena v Pravilniku o sofinanciranju.

4. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej med drugim navaja, da izpodbijana odločitev ne vsebuje razlogov o tem, zakaj njenemu projektu A. niso bila namenjena proračunska sredstva. Tudi če bi bilo kot sestavni del sklepa mogoče šteti zapisnik in predlog komisije, kar sicer iz sklepa ne izhaja, tudi ti dve listini nimata razlogov o odločilnih dejstvih. Iz tabele, ki je imenovana predlog sklepa, za navedeni projekt izhaja le, da se sofinanciranje ne odobri. Tudi iz obrazložitve drugostopenjskega organa ni razvidno, zakaj navedeni projekt ni bil financiran.

5. Navaja, da v merilih in kriterijih za sofinanciranje kulturnih dejavnosti v Občini Medvode, ki so sestavni del Pravilnika o sofinanciranja za področje E, Projekti in prireditve, ni predvideno točkovanje, vendar pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, zapisniku in predlogu komisije niso navedene niti upoštevane prioritete, ocene in mnenja. Pravilnik o sofinanciranju določa le merila in kriterije, ne pa tudi prioritet, ki jih ne vsebuje niti javni razpis, niti jih ni določila komisija, zato jih komisija ni mogla upoštevati, saj niso bile vnaprej določene. Tako ni jasno, katerih prioritet tožnica ni izpolnjevala.

6. Navaja, da v razpisu ni določeno merilo, da bodo zaradi omejenosti razpoložljivih sredstev financirani le določeni projekti. Zaključek, da naj bi bil tožničin projekt „zastavljen preveč ambiciozno in presega zmožnosti izvedbe s strani prijavitelja“, je neobrazložen in v nasprotju z dejanskim stanjem, ki ga pojasnjuje. Meni, da izpolnjuje kriterije, ki pridejo v poštev za področje E, Projekti in prireditve, kar pojasnjuje po posameznih kriterijih.

7. Toženka v odgovoru tožbi nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev. Med drugim navaja, da merila in kriteriji, določeni za področje E, Projekti in prireditve, govorijo o prednostni obravnavi. Komisija je podlagi svojih pooblastil prijavljene projekte pregledala in ocenila, izbrala projekte in prireditve ter oblikovala prednostno listo financiranja. Navaja še, da utemeljenost ocene komisije o tem, da je tožničin projekt zastavljen preveč ambiciozno in presega zmožnosti izvedbe, potrjuje tožničino preteklo ravnanje, ko ob koncu leta vsakokrat ugotovi, da posameznega „vzporednega“ projekta ne more izpeljati in nato predlaga prerazporeditev sredstev na svoj „krovni“ projekt B..

8. V pripravljalni vlogi z dne 17. 12. 2018 tožnica nasprotuje navedbam o neizvedbi projektov in pojasnjuje izvedbo projektov v letu 2017. 9. Toženka v vlogi z dne 9. 1. 2019 vztraja pri svojih navedbah in prilaga listine v zvezi z navedbami v odgovoru na tožbo.

10. Tožba je utemeljena.

11. Sodišče je v svoji sodni praksi že večkrat poudarilo, da so postopki sofinanciranja iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa, za kar gre tudi v obravnavanem primeru, specifičen tip upravnega spora. Odločanje na podlagi javnega razpisa namreč nima značaja upravne zadeve po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), temveč gre za odločanje o „drugi javnopravni stvari“. To predvsem pomeni, da se pri odločanju o taki stvari določbe ZUP uporabljajo smiselno in kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Po stališču sodne prakse je presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovnotehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev (prim. sodbe tega sodišča I U 1162/2016, I U 506/2016, I U 508/2016).

12. Navedeno stališče pa ne pomeni, da organ, ki odloča o dodeljevanju javnih sredstev, strokovne ocene ni dolžan vsebinsko obrazložiti, in sicer tudi, če gre za kriterije in merila, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Če namreč strokovna ocena ni konkretizirana na nivoju, ki prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije, to pa po posledično pomeni kršitev 22. in 23. člena Ustave RS.

13. V obravnavanem primeru so v Pravilniku o sofinanciranju v rubriki „Področje financiranja E. Projekti in prireditve“ priloge Merila in kriteriji za sofinanciranje kulturnih dejavnosti v Občini Medvode (Ur. l. RS, št. 27/2005) navedeni le splošni pogoji ter kriteriji, ki govorijo o prednostni obravnavi ter upravičenosti sofinanciranja projektov. Uporabo tam navedenih kriterijev pri ocenjevanju posameznega projekta mora komisija obrazložiti. Iz obrazložitve, ki je podlaga za odločitev o dodelitvi sredstev, pa mora biti ne glede na to, da v navedenih merilih in kriterijih, ki pridejo v poštev v tem primeru, ni določeno točkovanje, tudi jasno razvidno, zakaj so bila določenemu projektu sredstva dodeljena oziroma zakaj mu niso bila dodeljena. Iz obrazložitve mora biti tako jasno, ali projekt glede na postavljene kriterije in merila izpolnjuje pogoje za financiranje, kakor tudi, če te pogoje izpolnjuje, natančni razlogi, zakaj je projekt glede na razpoložljiva sredstva prišel oziroma ni prišel v poštev za sofinanciranje. K temu sodišče še dodaja, da dejstvo, da so v razpisnih pogojih (v tem primeru se razpis sklicuje na navedene določbe Pravilnika o sofinanciranju) kriteriji in merila določeni brez kvantifikacije, ne sme biti v škodo prijavitelja, temveč to dejstvo kvečjemu od organa, ki odloča o sofinanciranju, terja večjo skrbnost pri presoji in podaji razlogov za svojo odločitev.

14. Tožnica v tožbi utemeljeno uveljavlja, da odločitev o zavrnitvi sofinanciranja prijavljenega projekta A., ni obrazložena, saj izpodbijani sklep o tem nima nobenih razlogov. Te kršitve pa ni odpravil niti drugostopenjski organ, ko je odločal o tožničini pritožbi, saj je v zvezi z navedenim projektom navedel le, da ne zadosti večini prioritet, ki jih določa pravilnik, ter da je zastavljen preveč ambiciozno in presega zmožnosti izvedbe s strani prijavitelja. Iz take obrazložitve namreč ni razvidno, kako so bili v Pravilniku o sofinanciranju predpisani kriteriji in merila uporabljeni pri ocenjevanju tožničinega projekta.

15. Ker morajo biti (zaradi varstva pravice do enakega obravnavanja in pravice do sodnega varstva) vsi razlogi za odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, ki je predmet presoje v upravnem sporu, pomanjkljivosti obrazložitve ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo in pojasnili v odgovoru na tožbo. Odgovor na tožbo je namenjen izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe. Zato razlogov, ki jih toženka navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče ni preizkušalo.

16. Glede na navedeno izpodbijana odločitev ne omogoča preizkusa, saj tako sklep prvostopenjskega organa, kakor drugostopenjska odločba nimata razlogov o uporabi predpisanih kriterijev in meril glede tožničinega projekta, niti nimata razlogov o omejenosti razpoložljivih finančnih sredstev. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in je zato treba iz tega razloga prvostopenjski sklep v izpodbijanem delu odpraviti.

17. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ugodilo tožbi in prvostopenjski sklep v izpodbijanem delu, to je v 1. točki izreka v delu, ki se nanaša na tožničin projekt „Razpri dlani“, odpravilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Pri tem se ni spuščalo v presojo ostalih navedb strank, saj to za odločitev ni bilo potrebno. Odločilo je brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in predloženih upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnice, ki je na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na seji, tožnica pa se je zastopala sama, zato je po prvem odstavku 3. člena Pravilnika upravičena do povračila stroškov v višini15,00 EUR. Toženka je stroške dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).