Jedro

V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka vložila vlogo za sofinanciranje za nakup kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane in poljščin. Glede na to, da je sektor kmetijstva izvzet iz sofinanciranja po občinskem pravilniku in javnem razpisu, tožeča stranka do sofinanciranja po tem javnem razpisu ni upravičena, zato je odločitev, da se njena vloga zavrne, pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno prvostopno odločbo je bila zavrnjena vloga tožeče stranke, vložena na javni razpis o dodeljevanju finančnih sredstev za vzpodbujanje podjetništva v Občini Križevci za leto 2013. Iz obrazložitve izhaja, da je bil na podlagi Pravilnika o finančni pomoči za vzpodbujanje podjetništva v Občini Križevci (v nadaljevanju: Pravilnik) na spletni strani Občine Križevci dne 16. 10. 2013 objavljen javni razpis o dodeljevanju finančnih sredstev za vzpodbujanje podjetništva v Občini Križevci za leto 2013. Na javni razpis je prispela ena vloga, to je vloga tožeče stranke. Pri pregledu te vloge je bilo ugotovljeno, da je tožnik predložil kupoprodajne pogodbe, ki dokazujejo nakup kmetijskih zemljišč, ki naj bi bila predmet sofinanciranja. Razen tega je tožnik pod kazensko in materialno odgovornostjo podpisal razpisni obrazec št. 1, da odgovarja za vse navedbe v razpisnih obrazcih kot resnične, enako je podpisal razpisni obrazec št. 2. V slednjem je med ostalim zapisano tudi, da za opravljanje dejavnosti nima podeljene koncesije. Na osnovi tega prvostopni organ zaključuje, da je iz razpisnih pogojev razvidno, da do sredstev iz razpisa ni upravičen podjetnik, ki mu je podeljena koncesija. Vlagatelj je pod taksativno navedenimi širinajstimi alineami na razpisnem obrazcu št. 2 potrdil med ostalim tudi, da nima podeljene koncesije. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila tožniku dne 18. 4. 2007 podeljena koncesija za opravljanje javne službe na področju nenujnih reševalnih prevozov v Občini Križevci za nedoločen čas. Ker ima tožnik dodeljeno koncesijo, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev finančnih sredstev iz razpisa, zato je občinska uprava Občine Križevci tožnikovo vlogo zavrnila.

Tožnik se je zoper takšno odločitev pritožil, župan Občine Križevci pa je kot drugostopni organ z v uvodu navedeno odločbo njegovo pritožbo zavrnil. Tudi drugostopni organ se strinja z zaključkom prvostopnega organa, da tožnik, ker mu je bila podeljena koncesija za opravljanje javne službe na področju nenujnih reševalnih prevozov, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev sredstev iz predmetnega javnega razpisa. Glede pritožbenih navedb, da tožniku ni bila podeljena koncesija za dejavnost, za katero je vložil vlogo za dodelitev sredstev, pa drugostopni organ dodaja, da to na pravilnost odločitve ne vpliva, saj tožnik ni upravičen do dodelitve denarnih sredstev ne glede na dejstvo, za katero dejavnost mu je koncesija podeljena. Prav tako ni nepravilnosti pri vodenju postopka. Prvostopno odločbo je izdala občinska uprava, odbor za gospodarstvo, podjetništvo in obrt pa je sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije, odpiranju vlog in postopku za dodelitev sredstev.

Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je bil edini prijavitelj na predmetni javni razpis, zato bi mu pripadal celotni znesek razpisanih sredstev v višini 7.000,00 €. V razpisnem obrazcu je v točki opis dejavnosti podjetja navedel, da kot samostojni podjetnik ob dejavnosti nenujnih reševalnih prevozov obdeluje več kot 20 ha kmetijskih zemljišč izključno za integrirano pridelavo poljščin žitaric. Predstavil je investicijski projekt in sicer, da želi investirati v nakup kmetijskih zemljišč v k.o. Logarovci v skupni površini 7,77 ha v vrednosti 90.000,00 €. Za vsa kmetijska zemljišča so že sklenjene pogodbe, torej gre v razširitev dejavnosti integrirane pridelave poljščin. Navaja, da ni zaprosil za sofinanciranje razširitve dejavnosti na področju opravljanja javne službe nenujnih reševalnih prevozov, torej na področju dejavnosti, kjer ima koncesijo. V opredelitvi in predstavitvi svojega investicijskega projekta je pojasnil, da gre za nakup kmetijskih zemljišč za širitev, povečanje kmetijskih površin za integrirano predelavo žitaric. Koncesije na področju integrirane pridelave žitaric pa tožnik nima. Pogoja, da nima podeljene koncesije za opravljanje dejavnosti, pa si ni mogoče razložiti drugače, kot tako, da nima podeljene koncesije za opravljanje dejavnosti na področju, na katerem je zaprosil za finančna sredstva za sofinanciranje razširitve dejavnosti.

Razen tega še dodaja, da Pravilnik o finančni pomoči za vzpodbujanje podjetništva v Občini Križevci ne postavlja pogoja, da upravičenec ne sme imeti podeljene koncesije. Tak pogoj je diskriminatoren in ne zasleduje osnovnega cilja omenjenega pravilnika, ki je v vzpodbujanju razvoja podjetništva. Glede na to tožnik tudi meni, da je predmetni pogoj ničen. V postopku pa so bile tudi storjene bistvene kršitve pravil postopka, ki so vplivale na njegov izid. Iz izpodbijanje odločbe namreč ne izhaja, da je postopek vodil organ določen v 36. členu Pravilnika o finančni pomoči za vzpodbujanje podjetništva v Občini Križevci, po katerem bi moral postopek za dodelitev pomoči voditi odbor za gospodarstvo, podjetništvo in obrt Občine Križevci. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponoven postopek. Priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev in dodaja, da tožeča stranka nima registrirane dejavnosti kmetijstva oziroma primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov. Glede na to se sploh ne more prijaviti na razpis za dodelitev finančnih sredstev za nakup kmetijskih zemljišč, saj le-teh pri svoji dejavnosti ne potrebuje. Pa tudi, ko bi ta zemljišča za opravljanje svoje dejavnosti potrebovala, do finančnih sredstev ne bi bila opravičena, saj se lahko na razpis prijavijo le samostojni podjetniki, ki ne opravljajo dejavnosti, ki sodi v sektor kmetijstva. Tožeča stranka tako ni upravičena do finančnih sredstev iz dveh razlogov. Prvi je ta, ker ima koncesijo za izvajanje dejavnosti nenujnih reševalnih prevozov, drugi pa, ker javni razpis ni bil namenjen za razširitev dejavnosti, ki po standardni klasifikaciji sodi v sektor kmetijstva oziroma v sektor primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, kot to določa razpisna dokumentacija. Tožena stranka ima namreč za namene finančnih vzpodbud na področju kmetijstva poseben pravilnik o dodeljevanju državne pomoči na razvoju kmetijstva in podeželja v Občini Križevci, ki ureja vrste pomoči za mikro podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

Tožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je vložila vlogo na javni razpis o dodeljevanju finančnih sredstev za vzpodbujanje podjetništva v Občini Križevci za leto 2013, ki je bil izdan na podlagi Pravilnika o finančni pomoči za vzpodbujanje podjetništva v Občini Križevci in Odloka o proračunu Občine Križevci za leto 2013. Predmet tega javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev – državnih pomoči za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja podjetništva v Občini Križevci, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju državnih pomoči v gospodarstvu skladno z Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. 12. 2006 o uporabi členov 87. in 88. Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za državno pomoč de minimis. Skupna višina razpoložljivih sredstev, namenjenih za izvedbo javnega razpisa je 7.000,00 €, gre pa za sofinanciranje materialnih investicij. Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi pogojev in meril, ki so sestavni del razpisa. Upravičenci do sredstev so podjetja, ki imajo poslovni sedež na območju občine in podjetja, ki nimajo sedeža v občini, kolikor imajo poslovno enoto v Občini Križevci in investirajo v gospodarsko dejavnost na območju občine. Za podjetje upravičeno do pomoči štejejo samostojni podjetnik posameznik, mikro podjetje in majhno podjetje, ki izpolnjujejo v javnem razpisu določena merila. Do sredstev za izvedbo ukrepov pa niso upravičena podjetja, ki so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji, so v stanju kapitalske neustreznosti po 10. členu Zakona o finančnem poslovanju podjetij, so v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje, sodijo v sektorje kmetijstva, ribištva, ribogojstva in premogovništva, nimajo poravnanih finančnih obveznosti do občine in nimajo plačanih prispevkov in poravnanih obveznosti do delavcev. Pri odpiranju se bodo upoštevale vloge, ki bodo prispele do določenega datuma na naslov Občine Križevci. Vloge bo obravnaval odbor za gospodarstvo, podjetništvo in obrt. Javni razpis je bil sprejet na podlagi Pravilnika o finančni pomoči za vzpodbujanje podjetništva v Občini Križevci (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa namene, upravičence, ukrepe in pogoje za dodeljevanje sredstev, upravičene stroške in njihovo višino, postopek dodeljevanja in nadzor nad porabo sredstev za vzpodbujanje razvoja podjetništva v Občini Križevci. Ta v 4. in 5. členu določa upravičence do pomoči, v 6. členu pa določa podjetja, ki niso upravičena do pomoči po tem Pravilniku, med ostalim so to tudi podjetja, ki sodijo v sektorje kmetijstva, ribištva, ribogojstva in premogovništva.

Pritrditi je treba tožeči stranki, da ne Pravilnik ne javni razpis ne določata, da je podeljena koncesija ovira za dodelitev sredstev na podlagi razpisa o dodeljevanju finančnih sredstev za vzpodbujanje podjetništva v Občini Križevci za leto 2013 oziroma, da je pogoj, da prijavitelj nima podeljene koncesije. Res je sicer prijavitelj z izjavo na razpisnem obrazcu št. 2 potrdil med ostalim tudi, da nima podeljene koncesije, vendar pa navedba te okoliščine v vnaprej pripravljenem obrazcu izjave ne pomeni določitve razpisnega pogoja.

Ne glede na to pa je po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna, zato je sodišče tožbo zavrnilo, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v izpodbijanem aktu (tretja alinea drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Tako v Pravilniku kot v javnem razpisu je navedeno, da do sredstev niso upravičena podjetja, ki sodijo v sektor kmetijstva. V zadevi ni sporno, izhaja pa tudi iz vloge tožeče stranke vložene na javni razpis in tožbe, da je tožeča stranka vložila vlogo za sofinanciranje za nakup kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane in poljščin. Glede na to, da je sektor kmetijstva izvzet iz sofinanciranja po navedenem Pravilniku in javnem razpisu, tožeča stranka do sofinanciranja po tem javnem razpisu ni upravičena, zato je odločitev, da se njena vloga zavrne, pravilna.

Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami pravilnosti takšne odločitve ne more omajati. Okoliščina, da je vložila vlogo za sofinanciranje za nakup kmetijskih zemljišč ni sporna. Glede poteka postopka pa iz določil javnega razpisa izhaja, da odbor za gospodarstvo, podjetništvo in obrt vloge obravnava, odločitev pa je v pristojnosti občinske uprave (49. člen Zakona o lokalni samoupravi - v nadaljevanju ZLS).

Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe.

Tožeča in tožena stranka sta zahtevali tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, morata torej stranki sami nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.