Jedro

V okviru uradnega pritožbenega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek člena 350 ZPP) je tako ugotoviti, da tožeča stranka na podlagi dednega sporazuma glede sporne pravice ni obdarjenka in da, ker zavezovalni posel ni bil sklenjen, ni pridobila pravice zahtevati izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, prvostopna sodba se v točkah 1, 2 in 4 izreka tako spremeni, da glasi: „Tožbeni zahtevek, ki glasi: Ugotovi se, da v zapuščino po dne 16. 1. 2003 umrli M.F. ne spada njen do ¼ solastninski delež na parc. št. ... in ..., pripisano vl. št. ....

Tožena stranka Z.F., je dolžna izstaviti tožeči stranki zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bo mogoča vknjižba njene lastninske pravice pri parc. št. ... in ..., pripisano vl. št. ... k.o. ... do ¼, v 15 dneh pod izvršbo, sicer bo to listino nadomestila ta sodba, tožena stranka M.Ž. pa je dolžna v 15 dneh pod izvršbo dopolniti svojo izjavo z dne 19. 4. 2005 z izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega bo pri parc. št. ... in ..., pripisanih vl. št. ..., mogoča vknjižba lastninske pravice tožeče stranke do ¼, sicer bo to zemljiškoknjižno dovolilo nadomestila ta sodba.

Tožena stranka Z.F. je dolžna tožeči stranki povrniti nastale pravdne stroške v višini 1.318,56 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila, se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh povrniti toženi stranki Z.F. pravdne stroške v znesku 1.290,82 (en tisoč dvesto devetdeset 82/100) EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.“ Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti toženi stranki Z.F. pritožbene stroške v znesku 434,19 (štiristo štiriintrideset 19/100) EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Pritožba tožeče stranke se zavrže.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je prvo sodišče ugotovilo, da v zapuščino po dne 16. 1. 2003 umrli M.F. ne spada njen do ¼ solastninski delež na parc. št. ... in ..., pripisanih vl. št. .... Prvotožencu Z.F. je naložilo, da izstavi tožnici zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bo mogoča vknjižba njene lastninske pravice pri navedenih parcelah do ¼, sicer bo listino nadomestila sodba. Drugotoženki M.Ž. je naložilo, da dopolni svojo izjavo z dne 19. 4. 2005 z izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega bo pri navedenih parcelah mogoča vknjižba lastninske pravice tožnice do ¼, sicer bo zemljiškoknjižno dovolilo nadomestila sodba. Nadalje je prvotožencu Z.F. naložilo, da povrne tožnici 1.318,56 EUR pravdnih stroškov in zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, s katerim tožnica uveljavlja priznanje lastninske pravice na že navedenih parcelah.

2. Pritožili sta se obe pravdni stranki. Tožnica izpodbija zavrnilni del prvostopne sodbe iz točke 3 izreka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja, da toženca nista zemljiškoknjižna lastnika navedenih parcel, zato listina, s katero dovoljujeta vpis lastninske pravice tožnice do ¼, sama po sebi ne more biti zemljiškoknjižno izvedljiva, zaradi česar terja njuno priznanje lastninske pravice. Predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi tudi temu delu tožbenega zahtevka.

3. Prvotoženec izpodbija prvostopno sodbo v točkah 1, 2 in 4 izreka iz pritožbenih razlogov prvega odstavka člena 338 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije zavreči in očita pristransko vodenje postopka, zaradi česar je bilo nepotrebni oziroma neutemeljeni tožbi ugodeno. Vztraja, da ima dedni dogovor z dne 16. 12. 1994 naravo sodne poravnave, ki je zemljiškoknjižno izvršljiva. Ob graji odmere pravdnih stroškov predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka na pritožbeni stopnji v celoti, podrejeno pa razveljavitev napadenega dela sodbe in ponovno sojenje na prvi stopnji.

4. Odgovorov na pritožbi pravdni stranki nista vložili.

5. Pritožba tožnice ni dovoljena, pritožba tožene stranke je utemeljena.

K pritožbi tožene stranke:

6. Pritožbi tožene stranke, kolikor graja ravnanje prvega sodišča, ki je znova otvorilo glavno obravnavo in pozvalo tožečo stranko, da tožbo popravi (glede tožbenega zahtevka in glede udeležencev na pasivni strani), kar smiselno predstavlja uveljavljanje bistvene kršitve določb procesnega prava, ni mogoče pritrditi. Tožena stranka je sicer nasprotovala spremembi tožbe, vendar takoj ali vsaj do konca postopka na prvi stopnji ni uveljavljala procesne kršitve v tej zvezi. Po členu 286b ZPP mora stranka domnevno kršitev procesnih določb pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče, kasnejša graja se upošteva le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti, kar velja tudi za pravna sredstva.

7. Pravilno je stališče v izpodbijani sodbi, da tisti del dednega dogovora, za katerega realizacijo si prizadeva tožeča stranka v tem postopku, nima take narave sodne poravnave, da bi predstavljal izvršilni naslov. V sklepu o dedovanju D ... z dne 16. 12. 1994 je v 3. alinei točke 3 sporazuma dogovorjena vknjižba tožeče stranke le za zapustnikov delež do ¼ pri vl. št. ..., kar je bilo tudi odrejeno s sklepom z dne 16. 1. 1996. V 2. alinei točke 3 istega sporazuma pa se je dedinja M.F. zavezala z darilno pogodbo podariti tožeči stranki sebi do ¼ vknjiženo pravico uporabe za gradnjo stanovanjske hiše, pripisano vl. št. ..., v roku enega meseca od dneva pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Ta del sporazuma ni izvršljiv, ne predstavlja za vpis lastninske pravice tožeče stranke v zemljiško knjigo sposobne listine, zato je neutemeljen očitek, da bi bilo treba tožbo zavreči. 8. Povzeta vsebina citiranega sporazuma kaže, da se je M.F. zavezala tožeči stranki podariti svoje upravičenje, med pravdnima strankama pa ni spora, da taka darilna pogodba kot zavezovalni pravni posel ni bila sklenjena. V okviru uradnega pritožbenega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek člena 350 ZPP) je tako ugotoviti, da tožeča stranka na podlagi dednega sporazuma glede sporne pravice ni obdarjenka in da, ker zavezovalni posel ni bil sklenjen, ni pridobila pravice zahtevati izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila. Zato neutemeljeno – brez podlage oziroma izkazanega pravnega temelja vtožuje, da v zapuščino po M.F. ne spada njen do ¼ solastni delež na navedenih parcelah in da sta ji toženca dolžna izstaviti zemljiškoknjižno listino za vpis njene lastninske pravice pri teh parcelah, pri čemer toženca v zemljiški knjigi nista vknjižena kot lastnika in je v tem smislu v točki 2 izreka prvostopna sodba neizvršljiva.

9. Upoštevaje v izpodbijani sodbi ugotovljene odločilne dejanske okoliščine je zaradi pravilne uporabe materialnega prava prvostopna sodba spremenjena tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, kakor izhaja iz izreka te sodbe (5. alinea člena 358 ZPP). Po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnega prava pritožbeni preizkus ni pokazal (drugi odstavek člena 350 ZPP). Zaradi pravne narave spora, kakor jo je opredelilo že sodišče prve stopnje, ko gre za vprašanje obsega zapuščine M. F., se učinki pritožbe prvotoženca raztezajo tudi na položaj drugotoženke oziroma na odločitev o njej naloženi obveznosti, čeprav pritožbe ni vložila.

10. Sprememba prvostopne sodbe je po drugem odstavku člena 165 ZPP narekovala novo odločanje o pravdnih stroških. Ker je tožena stranka uspela (prvi odstavek člena 154 ZPP), dolguje tožeča stranka prvotožencu priglašene pravdne stroške, odmerjene po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT) in Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) na 1.290,82 EUR.

11. Glede na uspeh pritožbe v skladu z že citiranima določbama tožeča stranka dolguje prvotožencu pritožbene stroške v znesku 434,19 EUR, kar je bilo odmerjeno v skladu z OT in ZST.

K pritožbi tožeče stranke:

12. Sodišče pazi na obstoj upravičenosti zastopanja po uradni dolžnosti ves čas postopka (člen 80 ZPP in drugi odstavek člena 350 ZPP). V obravnavanem primeru je pritožbo v imenu tožeče stranke vložil odvetnik E. K., ki pooblastila za zastopanje tožeče stranke ni predložil. Iz listine v prilogi A1 spisa ne izhaja, da tožeča stranka pooblašča za zastopanje odvetnika E.K. (niti koga drugega). Po členu 336 ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe člena 108 istega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, na kar je opozorjeno v pouku o pravici do pritožbe prvostopne sodbe. Navedeno kaže, da je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek člena 343 ZPP) oziroma odvetnik brez pooblastila, kar je oboje razlog za zavrženje pritožbe (peti odstavek člena 98 ZPP in točka 1 člena 365 istega zakona).