Jedro

Če sta pred pristojnim organom ugotovljena obstoj in višina glavne terjatve in obenem obstoj in višina stranske terjatve, kot so obresti, velja za vse te terjatve desetletni zastaralni rok. Ker glede uveljavljanih zakonskih zamudnih obresti od glavnice v obravnavanem primeru obstaja pravnomočna odločitev, je za zastaranje, ki začne teči od pravnomočnosti odločitve, potreben čas desetih in ne treh let.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni: - v 1. točki izreka tako, da se ugovor zavrne tudi za zakonske zamudne obresti od zneska 950.000,00 SIT od dne 04.10.1993 do dne 29.05.2001, in - v 7. točki izreka tako, da se zavrne predlog dolžnika za povrnitev stroškov ugovornega postopka.

- v 4. in 5. točki izreka pa tako, da je dolžnik dolžan upniku povrniti 41.763,00 SIT stroškov odgovora na ugovor v osmih dneh.

Dolžnik je dolžan upniku povrniti še 55.592,00 SIT pritožbenih stroškov v osmih dneh.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo za zakonite zamudne obresti od zneska 950.000,00 SIT za čas od 04.10.1993 do dne 29.05.2001 (1. točka izreka). V preostalem delu je ugovor zavrnilo (2. točka izreka). Zavrnilo je tudi predlog dolžnika za odlog izvršbe (3. točka izreka). Dolžniku je naložilo, naj upniku povrne stroške odgovora na ugovor v višini 25.450,37 SIT v osmih dneh po prejemu tega sklepa (4. točka izreka). Predlog upnika za povrnitev stroškov odgovora na ugovor, ki presegajo v 4. točki odmerjene stroške, je zavrnilo (5. točka izreka). Predlog upnika za povrnitev stroškov odgovora na predlog za odlog je zavrnilo (6. točka izreka). Upniku je naložilo, naj dolžniku povrne 19.427,76 SIT stroškov ugovornega postopka v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje tega sklepa (7. točka izreka). Predlog dolžnika za povrnitev stroškov ugovora, ki presegajo v 7. točki odmerjene stroške in stroške za sestavo predloga za odlog izvršbe je zavrnilo (8. točka izreka).

V pravočasni pritožbi je upnik predlagal spremembo sklepa z zavrnitvijo ugovora, saj sodišče ni pravilno uporabilo materialnega prava v zvezi z zastaranjem obrestnega zahtevka. Priglasil je pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z opravilno številko VIII Pg 793/93 v prilogi A5 spisa); ugovor zoper sklep o izvršbi je zato mogoče vložiti le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo (1. odstavek 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ).

Stališče sodišča prve stopnje v zvezi z ugovorom dolžnika, nanašajočim se na zastaranje terjatve na plačilo obresti od glavnice od dne 04.10.1993 dalje (11. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ), ni pravilno. Skladno s 379. členom Zakona o obligacijskih razmerjih velja desetletni zastaralni rok res samo za terjatve, ki so ugotovljene pred pristojnim organom. Če pa sta pred pristojnim organom ugotovljena obstoj in višina glavne terjatve in obenem obstoj in višina stranske terjatve, kot so obresti, velja po prepričanju sodišča druge stopnje za vse te terjatve desetletni zastaralni rok. Ker glede uveljavljanih zakonskih zamudnih obresti od glavnice obstaja pravnomočna odločitev (zgoraj omenjena sodba), je za zastaranje, ki začne teči od pravnomočnosti odločitve, potreben čas desetih in ne treh let. Glede na to, da je obravnavani izvršilni naslov postal pravnomočen dne 02.12.1997 (že omenjena priloga A5 spisa), predlog za izvršbo pa je bil vložen dne 29.05.2004, se dolžnikova obveznost plačila uveljavljanih obresti ni spremenila v naturalno. Zato je bilo treba odločitev sodišča prve stopnje v 1. točki izreka spremeniti tako, kot je razvidno iz 1. alineje 1. odstavka izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Posledično pa je bilo treba izpodbijani sklep spremeniti tudi v 4., 5. in 7. točki izreka in zavrniti dolžnikov predlog za povrnitev stroškov ugovornega postopka (3. točka 365. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 2. odstavkom 165. člena ZPP, vse določbe pa zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o upnikovih stroških odgovora na ugovor in pritožbenih stroških temelji na 5. odstavku 38. člena ZIZ. Dolžnik mu je dolžan povrniti 97.355,00 SIT potrebnih stroškov, in sicer: - za sestavo odgovora na ugovor v višini 300 odvetniških točk (po 5. točki tarifne številke 21 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT), kar ob vrednosti točke 110,00 SIT na dan odločanja znaša 33.000,00 SIT - za 20% davek na dodano vrednost (od odvetniških storitev) v znesku 6.600,00 SIT, - za poštnino v znesku 263,00 SIT, - za sodno takso za odgovor na ugovor v znesku 1.900,00 SIT, - za sestavo pritožbe v višini 300 odvetniških točk (po 5. točki tarifne številke 21 OT), kar ob vrednosti točke 110,00 SIT na dan odločanja znaša 33.000,00 SIT, - za 20% davek na dodano vrednost (od odvetniških storitev) v znesku 6.600,00 SIT, - za sodno takso za pritožbo v znesku 15.200,00 SIT (po 2. odstavku tarifne številke 3 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah), in - za materialne stroške v zvezi s sestavo pritožbe v višini dveh odstotkov od skupne vrednosti storitve, torej v znesku 792,00 SIT.