Jedro

Tožnik, ki je v istem socialnem sporu uveljavljal pravico do invalidske pokojnine in pravico do invalidnine za telesno okvaro, je kljub temu, da je uspel le z zahtevkom glede invalidske pokojnine, upravičen do povrnitve celotnih stroškov postopka, saj v zvezi s pravico do invalidnine niso nastali posebni stroški.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi stroškovni sklep v sodbi sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženke z dne 10. 6. 2008 in 5. 2. 2008, tožnika razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela od 17. 10. 2007 dalje ter mu priznalo pravico do invalidske pokojnine s tem, da toženka o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine odloči s posebno odločbo. Tožbeni zahtevek tožnika je sodišče prve stopnje zavrnilo v delu s katerim je ta zahteval, da se odpravita odločbi, ki se nanašata na priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Glede stroškov postopka je v točki 5 izreka sodbe toženko zavezalo, da je dolžna tožniku povrniti 318,95 EUR stroškov postopka.

Zoper sklep o stroških postopka se pritožuje toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v 5. toč. izreka spremeni tako, da odloči o stroških postopka upoštevaje delni uspeh tožnika v sporu. Meni, da je tožnik v sporu uspel samo deloma saj ni uspel glede invalidnine zaradi telesne okvare in bi mu sodišče tako lahko priznalo največ ½ priglašenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je upoštevajoč 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) preizkusilo izpodbijani stroškovni del sodbe v mejah pritožbenih razlogov in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolnoma ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo pri tem pa tudi ni prišlo do kršitev postopka, ki jih pritožbeno sodišča preizkuša po uradni dolžnosti.

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje tožniku priznalo 300 točk za sestavo tožbe, 225 točk za pripravljalno vlogo z dne 27. 8. 2010, stroške prevoza tožnika na narok za glavno obravnavo, 2 % materialnih stroškov ter 20 % davek na dodano vrednost. Navedeni stroški po mnenju pritožbenega sodišča tožniku gredo saj je vložil tožbo za odpravo odločbe toženke z dne 10. 6. 2008 in z dne 5. 2. 2008 ter za priznanje pravic na podlagi invalidnosti in v okviru te tožbe v celoti uspel. Kakor navaja v pritožbi toženka sama je sodišče prve stopnje odpravilo v zvezi z invalidnostjo odločbi toženke z dne 10. 6. 2008 in 5. 2. 2008 ter tožnika razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela in mu priznalo pravico do invalidske pokojnine.

Ne glede na to, da je tožnik v pravdi kjer pa je zahteval odpravo odločb, ki se nanašajo na pravico do invalidnine za telesno okvaro propadel je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da zaradi tega posebni stroški niso nastali. Tožnik je v pravdi glede odločb, ki se nanašajo na invalidnost uspel (154. čl. ZPP). Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se mu povrnejo pa je sodišče prve stopnje upoštevalo samo tiste stroške, ki so bili za pravdo potrebni (155. čl. ZPP).

Kot potrebne stroške je sodišče prve stopnje v sladu z Odvetniško tarifo in sodno prakso tožniku pravilno priznalo stroške za vloženo tožbo (300 točk), pripravljalno vlogo (225 točk), udeležbo tožnika na narokih dne 20. 8. 2010 in 2. 11. 2010 (avtobus in vlak) iz Z. v Ljubljano in nazaj, skupaj 318,95 EUR, saj so vsi navedeni stroški tudi potrebni v zvezi z odločitvijo o invalidnosti tožnika.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu s 2. toč. 365. čl. ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep o stroških v sodbi sodišča prve stopnje.