Jedro

Pritožnik ni ugovarjal, da v zapuščino spadajo tudi parcele ki so predmet darilne pogodbe, temveč je soglašal, da so le te del zapuščine. Zaradi tega sedaj v pritožbenem postopku ne more več uveljavljati obstoja darilne pogodbe, ki ni vpisana v zemljiško knjigo in jo je prvič predložil v pritožbenem postopku s pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju za dediče na podlagi zakona razglasilo zapustnikovo vdovo in zapustnikove sinove, A., B., C. in D., vsakega do 1/5 deleža (točka I izreka), nadalje pa ugotovilo, da v zapuščino spada:

1. nepremičnina parc. št. 32/1 k.o. V. - do celote,

2. parc. št. 448 k.o. R. - do celote,

3. parc. št. 443/1 k.o. R. - do celote,

4. parc. št. 443/4 k.o. R. - do celote,

5. parc. št. 452 k.o. R. - do celote,

6. parc. št. 121 k.o. P. - do celote,

7. parc. št. 122 k.o. P. - do celote,

8. parc. št. 58 k.o. P. - do celote,

9. parc. št. 107/2 k.o. P. - do celote,

10. parc. št. 108 k.o. P. - do celote,

11. parc. št. 112 k.o. P. - do celote in

12. denarna sredstva pri DBS v višini 891,36 EUR,

13. denarna sredstva pri Erste Sparkasse Bad Radkersburg v višini 12.000,00 EUR,

14. neizplačane pokojninske in invalidske dajatve pri ZPIZ 7,33 EUR,

15. osebni avto znamke Renault Kangoo 1,4, letnik 2001, reg. št....

(točka II izreka), nadalje je ocenilo vrednost zapuščine na 25.000,00 EUR (točka III izreka) ter v breme zapuščine priznalo pogrebne stroške in stroške za nagrobni spomenik 5.000,00 EUR in od čiste vrednosti zapuščine 20.000,00 EUR odmerilo takso 324,00 EUR (točka IV izreka).

2. Zoper citirani sklep se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje dedič C. S. Navaja, da je tekom zapuščinskega postopka naslovnemu sodišču posredoval darilno pogodbo, ki jo je 22. 3. 2017 sklenil na Hrvaškem s pokojnim zapustnikom A. A., zato so se parcele št. 121, 122, 107/2 in 108, vse k.o. P., prenesle nanj, žal pa do spremembe lastništva v zemljiški knjigi ni prišlo. Upoštevaje ponovno k predmetni pritožbi priloženo darilno pogodbo v hrvaškem jeziku z dne 22. 3. 2017, predmet zapuščine ne morejo biti citirane parcele, ki jih je s strani zapustnika dobil v dar. Posledično je sodišče prve stopnje, ko je v zapuščini upoštevalo tudi navedene parcele, zmotno ugotovilo dejansko stanje. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa. Stroškov ne priglaša. 3. Ostali dediči na pritožbo pritožnika niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), se uporabljajo na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

6. Sodišče prve stopnje je, ker zapustnik ni napravil oporoke, uvedlo zakonito dedovanje in za zakonite dediče (ob dejstvu, da se je zapustnikova hči odpovedala dedovanju), razglasilo zapustnikovo vdovo ter 4 sinove, pri čemer je določilo, da vsak od njih deduje 1/5 zapuščine. Na zapuščinsko obravnavo, na podlagi katere je sodišče izdalo izpodbijani sklep, so pristopili vsi zakoniti dediči, razen dediča A. S. (ki je bil v postopku napoten na pravdo v zvezi z vprašanjem obsega zapuščine, pa tožbe ni vložil). Na naroku je sodišče ugotovilo obseg zapuščine, in da vanjo spadajo tudi nepremičnine parc. št. 107/2, 108, 121 in 122, vse k.o. P., čemur dedič C. S. (v nadaljevanju dedič oziroma pritožnik) ni nasprotoval. 7. Dedič C. S. v pritožbi zatrjuje, da je darilno pogodbo v hrvaškem jeziku z dne 22. 3. 2017, ki jo je priložil k pritožbi, že predložil zapuščinskemu sodišču tekom postopka. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi dedič sporno pogodbo sodišču predložil. Zaradi tega ni moč slediti tovrstnim pritožbenim zatrjevanjem.

8. Ker je pritožnik ves čas sodeloval v zapuščinskem postopku in ugotovitvam sodišča na zadnjem zapuščinskem naroku o tem, kdo so dediči in kaj obsega zapuščina, ni nasprotoval, je šele v pritožbi izpostavljena darilna pogodba, ki naj bi bila sklenjena med njim kot dedičem in zapustnikom že dne 22. 3. 2017 in ni vpisana v zemljiško knjigo (in torej ne učinkuje v razmerju do tretjih), nedopustna pritožbena novota, ki je kot take v pritožbenem postopku ni moč več upoštevati. Dedič je bil s šele v pritožbi izpostavljeno darilno pogodbo seznanjen že za časa zapustnikovega življenja (z njim je to pogodbo sklenil), torej ne gre za okoliščino, ki bi mu ne bi bila znana že na zapuščinskem naroku.

9. Res je, da po določbi 220. člena ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, v kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi, kar pomeni, da lahko tudi po zaključenem naroku podajo ugovore in dajejo izjave do konca postopka (ne le do izdaje sklepa o dedovanju). Vendar pa je v danem primeru ugotoviti, da je pritožnik kot dedič ves čas v postopku aktivno sodeloval, bil prisoten na prvem zapuščinskem naroku (13. 4. 2021), na katerem je zapuščinsko sodišče enega izmed dedičev napotilo na pravdo, hkrati pa tudi na drugem, zadnjem zapuščinskem naroku (24. 8. 2021), na katerem je zapuščinsko sodišče evidentno ugotovilo katero nepremično in premično premoženje obsega zapuščina in le temu ni nasprotoval. Pritožnik ni ugovarjal, da v zapuščino spadajo tudi parcele ki so predmet darilne pogodbe, temveč je soglašal, da so le te del zapuščine. Zaradi tega sedaj v pritožbenem postopku ne more več uveljavljati obstoja darilne pogodbe, ki ni vpisana v zemljiško knjigo in jo je prvič predložil v pritožbenem postopku s pritožbo1. Pritožnik bo zato moral lastninsko pravico iz darilne pogodbe uveljavljati v ustrezne vrste drugem postopku.

10. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter ob dejstvu, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena in drugi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), izpodbijani sklep o dedovanju sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

11. O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, saj jih pritožnik, ki je s pritožbo v celoti propadel, ni priglasil. 1 Po stališču sodišča druge stopnje dejstvo, da lahko dediči podajo izjavo do konca postopka, torej tudi v pritožbenem postopku, ni njihova absolutna pravica v primeru, ko so bili dediči s celotnim dejanskim stanjem, torej z vprašanjem: obsega zapuščine, kdo so dediči, z dednimi deleži in drugim, evidentno seznanjeni na zapuščinskem naroku in temu niso ugovarjali, zapuščinsko sodišče pa je na tej podlagi izdalo sklep o dedovanju.