Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V postopku so bila kršena pravila ZEN, saj tožniku kot lastniku stavbe, ki je funkcionalno povezana s stavbo, ki se je vpisala v register stavb, v postopku ni bilo omogočeno sodelovanje.
Tožba zoper sklep Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Maribor, št. 02132-00103/2009-2 z dne 18. 2. 2009 se zavrže. Tožbi zoper sklep Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Maribor, št. 02133-6/2009-7 z dne 26. 11. 2009 in odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 3532-317/2009 z dne 23. 8. 2010 se ugodi ter se oba upravna akta odpravita in se zadeva vrne Geodetski upravi RS, Območni geodetski upravi Maribor v ponoven postopek.
S sklepom št. 02132-00103/2009-2 z dne 18. 2. 2009 je Geodetska uprava Maribor odločila, da se v kataster stavb vpiše stavba s številko ... z naslovom ..., ki je povezana s parcelo 657-1644 k. o. ... V postopku odločanja o vpisu stavbe v kataster stavb je bilo namreč ugotovljeno, da je bil zahtevi za vpis priložen elaborat, ki vsebuje vse predpisane sestavine v skladu s Pravilnikom o vpisih v kataster stavb.
S sklepom št. 02133-6/2009-7 z dne 26. 11. 2009 je Geodetska uprava Maribor zavrgla tožnikovo vlogo, ki jo je ta vložil po elektronski poti dne 4. 9. 2009 ter dopolnil 15. 9. 2009. V obrazložitvi navedenega sklepa pristojni organ navaja, da je vlagatelj v vlogi sporočal podatke, na katerih bo temeljila odločitev upravnega organa, zato bi morala biti vloga v elektronski obliki varno elektronsko podpisana in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom. Ker vloga ni bila pravilno vložena, prav tako ni bila popolna, je prvostopni organ tožnika pozval, da v roku 8 dni odpravi pomanjkljivosti vloge tako, da jo pravilno vloži ter da navede, na kateri geodetski upravni postopek se nanaša. Tožnik je šele 5. 10. 2009 dopolnil vlogo, ki jo je poimenoval kot pritožbo zoper sklep št. 02132-00103/2009-2. V vlogi je tudi navedel, da želi uporabiti pravno sredstvo pritožbe zoper navedeni sklep. Ker je pritožbeni rok za vse stranke, ki so sodelovale v postopku, že iztekel, je upravni organ vlogo obravnaval kot predlog za obnovo postopka na podlagi 9. točke 260. člena ZUP. Zaradi ugotovitve ali je predlog podan v zakonskem roku, je upravni organ tožnika ponovno pozval, da navede kdaj je izvedel za izdajo izpodbijanega sklepa. V postavljenem roku do 28. 10. 2009 je tožnik sicer poslal dopis, vendar tudi s tem dopisom še vedno ni odpravil pomanjkljivosti vloge, saj ni verjetno izkazal okoliščin, da je predlog za obnovo postopka podan v zakonskem roku. Zaradi navedenega je prvostopni organ tožnikovo vlogo zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.
Navedeno odločitev Geodetske uprave Maribor je potrdila tudi tožena stranka z odločbo, št. 3532-317/2009 z dne 23. 8. 2010, vendar iz drugih razlogov. Po ugotovitvah tožene stranke se je tožnik v elektronskem dopisu z dne 12. 8. 2009 skliceval na geodetski elaborat in sklep Geodetske uprave, zato je po njenem mnenju navedeni datum šteti kot datum, ki opredeljuje, kdaj je tožnik izvedel za izdajo spornega sklepa. Tožnik pa je vlogo, ki jo je smiselno obravnavati kot predlog za obnovo postopka, vložil po elektronski pošti dne 4. 9. 2009, kar je v zakonskem okviru enega meseca, ki ga določa 5. točka prvega odstavka 263. člena ZUP. Ne glede na nepravilno oceno prvostopnega organa glede izkazanih okoliščin o pravočasnosti predloga za obnovo, pa je odločitev o zavrženju pravilna. Po določbi 81. člena ZEN lahko zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb vložijo investitor gradnje, lastnik parcele, na kateri stoji stavba ali je z njo povezana, imetnik stavbne pravice, lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe ali upravnih stavbe. Iz navedenih določb torej ne izhaja, da bi moral biti tožnik kot sosed parcele, na kateri stoji stavba, udeležen v postopku vpisa stavbe v kataster kot stranka. To pomeni, da je obnovo postopka predlagala oseba, ki te pravice ni imela, torej je predlog za obnovo postopka vložila neupravičena oseba. V zvezi s tožnikovim predlogom za odpravo spornega sklepa po nadzorstveni pravici, pa tožena stranka ugotavlja, da za to niso izpolnjeni pogoji iz 274. člena ZUP, saj s spornim sklepom ni bil očitno prekršen materialni predpis.
Tožnik v tožbi navaja, da jo vlaga zaradi kršitev pravil postopka, nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega prava ter iz razlogov ničnosti in posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Je lastnik dvoriščne parcele št. 1645 k. o. ... na naslovu ... ter stavbe na tej parceli. Navedena parcela s stavbo meji na ulično parcelo št. 1644 in stavbo na njej, s katero se delno tudi stika. Tožnik je tudi vpisan kot imetnik služnostne pravice za dostop preko hodnika stavbe na parceli št. 1644. Po zaključku denacionalizacijskega postopka za hišo ..., je Mestna občina Maribor dotedanjim najemnikom prodala stanovanja ter sprožila aktivnosti za prenos lastništva. V okviru teh postopkov je bil tudi izdelan geodetski elaborat, ki je podlaga za vpis stavbe v kataster stavb. Pri izdelavi elaborata ter sklepa o vpisu stavbe v kataster stavb pa je prišlo do napak v škodo tožnika. Sam kot imetnik služnostne pravice ter kot lastnik sosednje parcele ni bil obveščen o postopku v skladu z določbami ZEN. Glede na dejansko stanje v zemljiški knjigi ter na terenu pa je tožnik tudi lastnik dela stavbe, ki je predmet vpisa v kataster stavb, zato bi moral biti iz tega naslova pritegnjen v postopek. Do napake v elaboratu je prišlo, ker je stanovalka A.A. neresnično navedla, da je del njenega stanovanja tudi balkon. Pri navedenem balkonu pa gre dejansko za streho stavbe, ki je v lasti tožnika, ter se stika s stavbo na parceli št. 1644. Sporni del stavbe je tako le konstrukcijsko ravna streha tožnikove stavbe, ki je improvizirano urejena za pohodno uporabo v smislu terase, nikakor pa ni odprt balkon, kot je navedeno v geodetskem elaboratu. Navedeno okoliščino je geodet nekritično in nestrokovno vzel za osnovo za izdelavo geodetskega elaborata, ter se je k nepremičnini A.A. pripisal in narisal del nepremičnine, ki je last tožnika in leži na njegovi parceli. Razen tega so v elaboratu še druge napake (ni označenih vhodov v stavbo). Tožnik zato predlaga, da sodišče odpravi izpodbijane akte oziroma izda odločbo s smiselno enakim učinkom.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v njeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
K 1. točki izreka: Tožnik s tožbo izpodbija sklep Območne geodetske uprave Maribor, št. 02132-00103/2009-2 z dne 18. 2. 2009 o vpisu stavbe v kataster stavb. V skladu z določbo 28. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, ZUS-1) je tožbo treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Navedeni rok po sodni praksi velja tudi za stranke, ki v postopku niso sodelovale. Sodišče ugotavlja, da je bil sporni sklep vročen predlagatelju postopka dne 19. 2. 2009, ter da zoper njega ni bila vložena pritožba. Sklep je tako postal pravnomočen že v letu 2009, tožnik pa je tožbo vložil dne 24. 9. 2010, torej že po izteku roka za vložitev tožbe, ki je prekluziven. Zaradi navedenega je sodišče tožbo zoper sklep Območne geodetske uprave Maribor z dne 18. 2. 2009 zavrglo na podlagi 2. točke 36. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Tožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na sklep območne geodetske uprave Maribor št. 02133-6/2009-7 z dne 26. 11. 2009. V tem delu se tožba nanaša na obnovo postopka vpisa stavbe v register stavb. Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožnikovo vlogo, ker tožnik naj ne bi odpravil pomanjkljivosti vloge, po stališču tožene stranke pa vloge za obnovo postopka ni podala upravičena oseba, zato je odločitev o zavrženju vloge pravilna. Pri tem se je tožena stranka sklicevala na določbo 81. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06 in spremembe, ZEN).
V skladu z določbo 81. člena ZEN lahko zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb vloži investitor gradnje, lastnik parcele, na kateri stoji stavba ali je z njo povezana, imetnik stavbne pravice, lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe ali upravnik stavbe. Tožnik je v postopku, kakor tudi sedaj v tožbi, zatrjeval, da je lastnik parcele št. 1645 k. o. ... ter na tej parceli stoječe stavbe, ki je povezana s stavbo na parceli št. 1644, ter je predmet vpisa v kataster stavb. Tožnik namreč ves čas postopka zatrjuje, da je terasa (po elaboratu odprti balkon), ki pripada posameznemu delu stavbe na parc. št. 1644 (v elaboratu je ta posamezni del označen s št. 5 ter je v lasti A.A.) konstrukcijsko povezana z njegovim objektom na parc. št. 1645. Navedeni balkon po tožnikovih navedbah namreč predstavlja streho njegovega objekta, ki bi naj bila naknadno preurejena v teraso. Tožena stranka pa je svojo odločitev oprla le na okoliščino, da je tožnik lastnik sosednje parcele, pri tem pa je povsem prezrla tožnikove navedbe o povezanosti obeh objektov, oziroma da elaborat posega v drug objekt. Elaborat je namreč kot površino stavbe ter posameznega dela stavbe upošteval površino prostora, ki je konstrukcijsko povezan s stavbo, ki je v lasti tožnika. Pri tem pa ne gre za prazen prostor med zemljiščem in spodnjo stranjo stavbe, ker je terasa hkrati streha objekta pod njo. V skladu s Pravilnikom o vpisih v kataster stavb (Uradni list RS, št. 22/07 in spremembe) se vpišejo tudi podatki o parceli, s katero je stavba funkcionalno povezana ter opis povezave stavbe in parcele. Navedenih okoliščin pa organ prve stopnje niti organ druge stopnje nista ugotavljala, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, posledično pa je bil tudi kršen materialni zakon. Po določbah ZEN namreč lahko v postopku vpisa stavbe v kataster stavb sodeluje tudi lastnik stavbe oziroma dela stavbe (tožnik pa je lastnik stavbe, ki je funkcionalno povezana z obravnavano stavbo) oziroma lastnik parcele, na kateri stoji stavba ali je z njo povezana. Zaradi navedenega je sodišče tožbi v tem delu ugodilo ter odpravilo prvostopni in drugostopni akt ter zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo moral glede na ugotovitev tožene stranke (s katero se strinja tudi sodišče), da je bil predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, ugotoviti, ali je posamezni del stavbe, ki je predmet elaborata in vpisa v kataster stavb, funkcionalno povezan s stavbo, katere lastnik je tožnik, ter nato ponovno odločiti o tožnikovi vlogi.
Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi drugega odstavka 64. člena ZUS-1. V skladu z določbo četrtega odstavka istega člena je pristojni organ v ponovljenem postopku dolžan izdati nov upravni akt v roku 30 dni od dneva prejema te sodbe; pri tem je vezan na mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.