Jedro

Sodišče v sporih iz družinskih razmerij izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Izdaja regulacijske začasne odredbe o preživljanju otroka je zato izjemen ukrep, ki ga izreče sodišče le takrat, ko ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe in nasprotnemu udeležencu od dneva izdaje začasne odredbe naložilo plačevanje preživnine za mladoletno A. A. v višini 325 EUR mesečno in za mladoletno B. B. v višini 290 EUR mesečno, do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, na bančni račun matere. V presežku je predlog zavrnilo, odločilo, da ugovor ne zadrži izvršitve ter da stroški začasne odredbe predstavljajo nadaljnje stroške postopka.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica iz pritožbenih razlogov napačne uporabe 161., 189. in 190. člena Družinskega zakonika (DZ) in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, s predlogom, da ji višje sodišče ugodi, izpodbijani sklep v zavrnilnem delu razveljavi in predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi. Vztraja, da je določeni znesek preživnine prenizek in ne krije vseh nujnih potreb deklet, tako da so še vedno ogrožene njune koristi. Nasprotni udeleženec ima po plačilu obveznosti višje prihodke, več nepremičnin in nima kreditov, življenjske stroške si deli z ženo in sinom, stikov skoraj nima in za preživljanje prispeva le del določene preživnine. Že zato bi mu moralo sodišče naložiti višji delež preživljanja. Predlagateljica se strinja, da krije razliko med bruseljskimi in ljubljanskimi stroški, ne pristaja pa na nižanje preživnine ali neplačevanje njenega variabilnega dela. Trdi, da ni v izvenzakonski skupnosti s C. C., prav tako ne oddaja več stanovanja v L., nasprotni udeleženec pa je solastnik stanovanja v T., nepremičnine na O., njegovo zadolževanje pri soprogi ni potrebno in je le fiktivno prikazano. Potrebe otrok so se bistveno povečale. Če se upošteva, da so stroški v Bruslju višji, potem njeni dohodki (po kritju te razlike) niso višji od dohodkov nasprotnega udeleženca. Potrebe hčera so prenizko ocenjene tudi glede na stroške, ki jih nasprotni udeleženec priznava za kritje sinovih potreb. Splošno znano je, da so stroški 8-letnika nižji od stroškov najstnice. Sodišče je napačno ovrednotilo nujne potrebe hčera, ki sta glede na izobrazbo in delo staršev navajeni na višji standard, kot je tisti, ki naj bi omogočal preživetje najbolj revnim po oceni Inštituta za ekonomska raziskovanja (441,67 EUR mesečno). Znesek, ki ga je določilo sodišče, ne omogoča zdravega psihosocialnega razvoja, to pa pomeni ogroženost otrok, zato namen začasne odredbe ni dosežen. Predlagateljica nadalje opisuje minimalne stroške, ki za obleko in obutev znašajo najmanj 80 EUR, za hrano vztraja pri znesku iz predloga (skupno s čistili 283,33 EUR), za upravnika bi ji sodišče moralo priznati 222 EUR mesečno, za telekomunikacije po poteku enega leta 55 EUR, sodišče ni upoštevalo stroškov zavarovanja stanovanja, nadomestila za stavbno zemljišče in nujnih popravil, plačila v učbeniški sklad v višini 60 EUR letno in plačila za delovne zvezke. Neutemeljeno je zavrnilo plačilo stroškov za nakup računalnika in GSM aparata, stroškov zobnega aparata, fizioterapij, inštrukcij ter žepnine. Graja tudi odločitev, da bo o stroških z začasno odredbo odločeno s končnim sklepom.

3. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče v sporih iz družinskih razmerij izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Izdaja regulacijske začasne odredbe o preživljanju otroka je zato izjemen ukrep, ki ga izreče sodišče le takrat, ko ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda1. V postopku je treba ugotoviti, katere so tiste najnujnejše (eksistencialne) potrebe otroka, upoštevaje konkretne okoliščine, jih ustrezno ovrednotiti in nato oceniti, ali bi bilo njihovo zadovoljevanje brez izdaje začasne odredbe ogroženo.

6. V obravnavani zadevi sta se udeleženca ob razvezi zakonske zveze leta 2009 dogovorila za skupno starševstvo, za stike z mladoletno A. A., rojeno ... 2002, in mladoletno B. B., rojeno ... 2004, in za plačilo preživnine. Ta je bila dogovorjena v fiksnem delu, ki se ga je oče zavezal kriti v višini 200 EUR mesečno za vsako, in v variabilnem delu v prispevku 60 % stroškov oblačil, nakupa šolskih potrebščin in plačila obšolskih dejavnosti. Zaradi spremenjenih razmer predlagateljica v tem postopku zahteva predodelitev otrok in novo ureditev preživninske obveznosti nasprotnega udeleženca, ki zaradi nesoglasij že daljše obdobje ne plačuje variabilnega dela preživnine, kar naj sodišče uredi tudi z začasno odredbo.

7. Iz podatkov spisa izhaja, da predlagateljica že leto dni s hčerkama živi v Bruslju, kjer je zaposlena na ... Njena plača iz predloženih (sicer nepopolnih2) plačilnih list znaša preko 3.000 EUR, ob tem, da ima krite stroške najema stanovanja in da ji šolnine za dekleta ni treba plačevati. Predlagateljica od nasprotnega udeleženca redno prejema fiksni znesek preživnine, ki za posamezno hčerko v valoriziranem znesku znaša 230,61 EUR. Omenjeni podatki, kljub kreditni obveznosti predlagateljice v višini 660 EUR3, ne omogočajo zaključka, da bi bilo brez izdaje začasne odredbe preživljanje deklet, tudi ob upoštevanju nekoliko višjih stroškov nujnega preživljanja, kot jih izpostavlja pritožba, ogroženo.

8. Napačno je izhodišče sodišča, ki se je v postopku izdaje začasne odredbe ukvarjalo le z vprašanjem, ali sedanje plačilo preživnine pokrije del nujnih stroškov, ki bi odpadel na nasprotnega udeleženca, pri čemer je zmotno izhajalo iz razmer, kot so bile pred izselitvijo predlagateljice in deklet v tujino. Namen regulacijske začasne odredbe je takojšnja ureditev stanja do zaključka postopka, da se prepreči nastanek nepopravljive škode, ta pa v zvezi s preživljanjem deklet v trenutku izdaje ni izkazana, saj te stroške predlagateljica zmore. Prav tako ni izkazana nevarnost, da bi brez izdaje začasne odredbe lahko prišlo do neuspešne izterjave zapadlih obveznosti po sodbi, saj ima nasprotni udeleženec kot redni profesor na fakulteti redne in dovolj visoke prihodke, hkrati pa razpolaga s premoženjem večje vrednosti.

9. Pritožbeno sodišče se glede na navedeno ni opredeljevalo do posamičnih izpostavljenih postavk življenjskih stroškov, ker jih je predlagateljica ob dosedanjem preživninskem prispevku nasprotnega udeleženca zmožna plačevati tudi v višini, kot jih priznava v pritožbi. Pritožbeno sodišče glede na izkazane težave pri komunikaciji med bivšima zakoncema in spremenjene razmere sicer soglaša, da bo preživninsko obveznost treba v celoti določiti v denarju, a bo to predmet končne odločitve, ko bo sodišče podrobneje ugotovilo tako preživninske zmožnosti obeh staršev kot celotne potrebe preživninskih upravičenk, da bodo zavarovane njune koristi in omogočen zdrav psihosocialni razvoj.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice zoper zavrnilni del sklepa o izdani začasni odredbi zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. 11. Ker postopek z začasno odredbo še ni končan, saj o ugovoru nasprotnega udeleženca ni odločeno, predlagateljica neutemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje o pridržanju stroškovne odločitve. Pritožbeno sodišče je za končno odločbo pridržalo tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka, saj je odločitev o stroških postopka zavarovanja odvisna od odločitve o glavni stvari.

1 Primerjaj odločbe VSL IV Cp 848/2020, IV Cp 417/2019, IV Cp 2493/2018, IV Cp 376/2018 in druge. 2 Iz v spisu predloženih plačilnih list ni razviden celoten znesek izplačila, ker so izbrisani zneski nekaterih dodatkov (priloge B190 do B197). 3 Po drugi strani ima predlagateljica lastniško stanovanje v Sloveniji, ki ga je oddajala, sedaj pa je to po lastnih trditvah opustila.