Jedro

Tudi če se pravica do invalidnine za telesno okvaro uveljavlja skupaj z drugimi pravicami iz invalidskega zavarovanja, revizija po 37. členu ZDSS zoper ta del zahtevka ni dovoljena, in se jo kot tako zavrže.

Izrek

Revizija se v delu, ki se nanaša na zahtevek za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, zavrže kot nedovoljena. V ostalem se revizija zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s sodbo Ps... zavrnilo tožničin zahtevek za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja in pravice do invalidnine za telesno okvaro. Sodišče je ugotovilo, da je tožnica že pred leti bila spoznana za delovnega invalida III. kategorije invalidnosti in da se ji zdravstveno stanje ni poslabšalo. Naprej še obstoja sicer visoka stopnja kratkovidnosti, ki pa jo je možno dobro korigirati in doseči relativno dobro ostrino vida. Kratkovidnost zato sama po sebi ni zadosten razlog za ugotovitev popolne in trajne dela nezmožnosti.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče s sodbo Psp zavrnilo pritožbo tožnice kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče navaja, da tožnica ni predložila novih izvidov specialista okulista, zdravstveno stanje pa se lahko ugotavlja le na podlagi medicinskih izvidov.

Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje pravočasno vložila revizijo, v kateri navaja, da ima vso potrebno dokumentacijo za dosego svojih pravic, ki jih ima kot delovni invalid III. kategorije. Sodišče je bistveno kršilo zakon o pravdnem postopku, ker izvedensko mnenje ni bilo vročeno pooblaščeni osebi, to je zadosten razlog za razveljavitev napadenih odločb. Dalje navaja, da nov izvid strokovne očesne komisije ni bil upoštevan, ker je tožena stranka menila, da pri njej ne gre za poslabšanje in da nima možnosti za dosego novih pravic - II. ali I. kategorije invalidnosti. Revidentka meni, da je sodišče pristransko odločalo, ker bi iz upravnega spisa lahko dobilo vso dokumentacijo in medicinske izvide.

Skladno z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77-27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija glede zahtevka za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro ni dovoljena, v ostalem pa je neutemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, zato zakon točno določa, kdaj jo je dovoljeno vložiti, zaradi katerih razlogov in v kakšnem obsegu revizijsko sodišče preizkusi sodno odločbo (386. člen ZPP). Zakon določa, da revizijsko sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. V zakonu je izrecno določeno, da revizijo ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Po določbi 37. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) revizija ni dovoljena v sporih zaradi pravice do invalidnine za telesno okvaro. Revizijsko sodišče je zato revizijo v delu, ki se nanaša na uveljavljanje te pravice, na podlagi določbe 392. člena ZPP zavrglo kot nedovoljeno.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani.

Revidentka in njen pooblaščenec sta lahko vsak čas vpogledala tako v upravni kot tudi sodni spis in se na ta način seznanila z vsemi zbranimi dokazi. Nevročitev mnenja invalidske komisije revidentki oziroma njenemu pooblaščencu zato ne pomeni bistvene kršitve določb ZPP, zaradi katere bi revizijsko sodišče moralo razveljaviti izpodbijano sodno odločbo.

Revizijsko sodišče je glede na že citirane zakonske določbe vezano na ugotovljeno dejansko stanje, torej na ugotovitev, da se revidentkino zdravstveno stanje ni poslabšalo v taki meri, da bi ji pripadale nove pravice iz invalidskega zavarovanja, to je pravice invalida II. oziroma I. kategorije. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta zavrnili revidentkin zahtevek.

Revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo, da bi bil podan keteri od revizijskih razlogov, na ketere pazi po uradni dolžnosti, zato je revizijo na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).