Up-803/03 - 7

18. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B., por. B., C. C. in Č. Č., Republika Ž., ki jih zastopa D. D. iz Z., na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A., B. B., por. B., C. C. in Č. Č. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 726/2003 z dne 29. 10. 2003 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 1335/95 z dne 2. 4. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo ustavnih pritožnikov zoper sklep Upravnega sodišča o zavrženju njihovega predloga za obnovo postopka, končanega s sodbo št. U 1335/95 z dne 24. 4. 2001. Glede na ugotovitev, da ni bilo sporno, da je Upravno sodišče v upravnem sporu, v katerem je bila izdana sodba št. U 1335/95, odločalo na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku in ne v sodnem postopku (tj. v upravnem sporu zoper odločbo upravnega organa), je Vrhovno sodišče pritrdilo odločitvi Upravnega sodišča, ki temelji na stališču, po katerem je po določbi drugega odstavka 85. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS) obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 85. člena ZUS podan le v primeru, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje ter na podlagi tega dejanskega stanja odločalo v upravnem sporu.

2.Pritožniki v ustavni pritožbi obširno opisujejo okoliščine podržavljenja premoženja njihovi pravni prednici in razloge, s katerimi naj bi že v postopku, katerega obnovo predlagajo, utemeljevali, da je bila njihova pravna prednica jugoslovanska državljanka, a z njimi niso uspeli. Navajajo tudi, da so kasneje našli dopis, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je bila njihova pravna prednica jugoslovanska državljanka. Glede na to, da naj bi bilo Upravno sodišče dolžno ugotavljati dejansko stanje, "če hoče postopek pravilno izvesti", in ker za omenjeni dokaz v prejšnjih postopkih niso vedeli (in se zato nanj niso mogli sklicevati), naj bi s predložitvijo omenjenega dopisa tudi izkazali obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 85. člena ZUS. Zato menijo, da so jim z izpodbijano odločitvijo kršene človekove pravice, izrecno pa navajajo kršitev pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave).

B.

3.Predmet ustavne pritožbe je procesna odločitev o dopustnosti obnove sodnega postopka. Zato v postopku ustavne pritožbe zoper izpodbijano odločitev sodišč niso relevantne navedbe pritožnikov o okoliščinah podržavljanja premoženja in o okoliščinah, ki naj bi izkazovale jugoslovansko

državljanstvo njihove pravne prednice.

4.Z navedbami, s katerimi utemeljujejo, da je izpodbijana odločitev o zavrženju predloga za obnovo sodnega postopka napačna, pritožniki uveljavljajo zmotno uporabo procesnega prava. Ustavno sodišče pa ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

5.Tudi v okviru kršitve 33. člena Ustave, ki zagotavlja pravico do zasebne lastnine in dedovanja, Ustavno sodišče izpodbijane sodne odločbe ne preizkusi v smislu instančne presoje v sodnem postopku, pač pa bi izpodbijano sodno odločbo lahko razveljavilo le v primeru, če bi ugotovilo, da je sodišče odločitev sprejelo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Za kaj takega pa v obravnavanem primeru ne gre že zato, ker predmet izpodbijane odločitve ni premoženjska pravica, temveč dopustnost obnove sodnega postopka. Poleg tega pa tudi predmet postopka, katerega obnovo so pritožniki predlagali, ni bila premoženjska pravica, temveč zakonitost upravne odločbe o ugotovitvi državljanstva.

6.Argument, da je odločitev sodišča o zavrženju predloga za obnovo sodnega postopka napačna, pa sam po sebi ne zadošča niti za utemeljitev kršitev ustavnih pravic procesnega jamstva. Zaradi laičnosti ustavne pritožbe Ustavno sodišče pojasnjuje še, da stališče sodišč, na katerem temelji izpodbijana odločitev, ne pomeni (kot to zmotno menijo pritožniki), da v Republiki Sloveniji obnova postopka iz razloga, ki so ga uveljavljali, ni možna. V ZUS je predvidena možnost obnove sodnega postopka, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje, v Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. - v nadaljevanju ZUP) pa je predvidena možnost obnove upravnega postopka (1. točka 260. člena ZUP). Zgolj dejstvo, da odločitev sodišča ni taka, kot bi jo pritožniki želeli, in da pravo razumejo drugače od sodišč, pa ne zadošča za utemeljitev ustavne pritožbe.

7.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan