Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka je vse informacije sproti objavljala na svoji spletni strani, torej je ravnala na način, kot ga določa ZUTD za javna povabila. Tožeča stranka je menila, da je bil rok za prijavo prekratek. Taka navedba bi bila lahko utemeljena, če bi imeli prijavitelji na razpolago le en dan za pripravo svojih ponudb, vendar pa je dejstvo, da je bil razpis objavljen že dne 25. 11. 2014. Res je sicer, da je bil ta razpis dne 3. 12. 2014 razveljavljen in nato naslednjega dne objavljen nov razpis, vendar pa je bil novi razpis vsebinsko popolnoma enak prvemu razpisu in se tudi v celoti skliceval nanj. Vsebina razpisa se ni v ničemer spremenila, pač pa je bil spremenjen le način oddaje ponudb. Dodatno so morali ponudniki zagotoviti le izpolnitev tipske ovojnice ter predložitev ponudbe s podpisi odgovornih oseb.
Tožba se zavrne.
1. Tožena stranka je z obvestilom o nesprejemu ponudbe za izbor programa javnega dela za leto 2015 št. 11071-3659/2014-4 z dne 19.1.2015 tožečo stranko seznanila, da njene ponudbe, ki je bila poslana na izbor, ne sprejme. V obrazložitvi svoje odločitve je zapisala, da je tožeča stranka pravočasno oddala formalno popolno ponudbo, ki je izpolnjevala vse pogoje javnega razpisa, da pa so razpoložljiva sredstva javnega povabila omogočala le sprejetje ponudb, ki so prispele do dne 5.12.2014 do 13.20 ure, medtem ko je ponudba tožeče stranke prispela šele dne 8.12.2014 ob 8.00 uri.
2. Tožeča stranka se s tako odločitvijo tožene stranke ne strinja. V tožbi navaja, da je tožena stranka na svoji internetni strani dne 25.11.2014 objavila javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2015. Kot edini veljavni način vlaganja ponudb je določila elektronsko vlaganje ponudb preko Portala za delodajalce. Oddaja e-povabil naj bi bila možna od 1.12.2014 od 8.00 ure dalje, vendar pa zaradi očitne preobremenjenosti informacijskega sistema oddaja ponudb ni bila mogoča. Zato je tožena stranka v roku dveh ur po odprtju portala objavila spremembo razpisa in kot nov dan pričetka zbiranja ponudb določila 3.12.2014 ob 8.00 uri. Ker so bile tudi tega dne težave v delovanju informacijskega sistema, je tožena stranka javno povabilo razveljavila. Obenem je napovedala, da bo z novim javnim povabilom sprejemala prijave na razpis v klasični obliki, torej po pošti ter zagotovila, da bodo imeli vsi prijavitelji enake možnosti za pridobitev finančne pomoči v programu javnih del. 3. Tožena stranka je novo javno povabilo objavila že naslednji dan po razveljavitvi prvega povabila, torej dne 4.12.2014, četudi je v obvestilu o razveljavitvi prvega povabila navedla, da bo do objave prišlo v naslednjih dneh. Ura objave novega povabila iz portala ni razvidna, tožeča stranka pa je prepričana, da je do tega prišlo po izteku rednega delovnega časa, torej po 15.00 uri. Kot začetni rok za vložitev ponudb je bil določen dan 5.12.2014, kot način vlaganja pa določen klasičen način, torej po pošti in osebna oddaja. Tako določeni roki za vlaganje ponudb odstopajo od dosedanje prakse tožene stranke, pa tudi odstopajo od prvega objavljenega povabila, ko je bilo strankam za pripravo prijave dano na razpolago teden dni. S ponovljenim postopkom so bili spremenjeni obrazci za prijavo, ki so bili objavljeni šele v popoldanskem, oziroma večernem času na dan pred odprtjem postopka, zaradi česar njihova vnaprejšnja priprava ni bila mogoča. Tožeča stranka je bila z novim javnim povabilom in novimi obrazci tako seznanjena šele dne 5.12.2014 na začetku delovnika. Ker je bilo potrebno vse obrazce izpolniti ročno in so jih morale podpisati odgovorne osebe, je bil rok nedvomno prekratek in vsem prijaviteljem ni dal enakih možnosti. Očitno pa je, da so nekateri predhodno prišli do informacij o objavi in zato pozna objava ne more biti slučaj. Če bi tožeča stranka za datum razpisa vedela kakšen dan prej, bi svoje delo organizirala tako, da bi ponudbo dostavila osebno, kar pa je bilo na dan priprave ponudb neizvedljivo, saj so bili vsi zaposleni pri tožeči stranki že razporejeni na druga dela. Iz obvestila tožeče stranke je razvidno, da je tožena stranka upoštevala le ponudbe, ki so prispele v roku dobrih petih ur po odprtju postopka. Glede na prostorsko oddaljenost tožeče stranke sprejem njene ponudbe niti prostorsko ne bi bil izvedljiv. Tožeča stranka zato meni, da vse opisane okoliščine kažejo, da je bilo obvestilo tožeče stranke nezakonito in nepravilno, v postopku pa storjenih več bistvenih kršitev. Tožeča stranka ni spoštovala ustavnega načela enakosti pred zakonom, četudi so se dodeljevala sredstva iz proračuna. Ravnanje tožeče stranke je bilo ob preklicu prvega povabila zavajajoče in netransparentno. Tožeča stranka zato glede na vse navedeno sodišču predlaga, da obvestilo tožene stranke odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje.
4. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo nasprotovala trditvam tožeče stranke in predlagala, naj se tožba zavrne. Navajala je, da je tožena stranka postopek javnega povabila za izbor programov javnih del za leto 2015 vodila na podlagi določb Zakona o urejanju trga dela. V 47. členu tega zakona je določeno, da se javno povabilo objavi na spletni strani izvajalca ukrepa aktivne politike zaposlovanja in da strokovne komisije obravnavajo predložene ponudbe po vrstnem redu njihovega prispetja do porabe razpoložljivih finančnih sredstev. Tožena stranka je dne 6.11.2014 na spletni strani objavila Katalog programov javnih del za leto 2015, obenem pa tudi osnovne obrazce, s katerimi se ponudniki prijavljajo na javna povabila za izbor programov javnih del. To je tožena stranka stranka objavila zato, da se zainteresiranim ponudnikom omogoči, da lahko že pred objavo povabila uredijo odnose z naročnikom javnega dela, ki bi ga želeli izvajati. Tožena stranka je skušala v primeru obravnavanega javnega povabila izvesti postopek z elektronsko oddajo ponudb, in to z namenom administrativne razbremenitve zainteresiranih ponudnikov, vendar pa je bil neuspešen zaradi tehničnih težav. Zato je dne 3.12.2014 ob 14.08 uri objavila razveljavitev javnega povabila. Dne 4.12.2014 je ob 13.04 uri na spletni strani objavila novo povabilo in v njem določila, da je to odprto od 5.12.2014 do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do 7.10.2015. V obvestilu ob objavi novega javnega povabila je določila, da lahko ponudniki uporabijo obrazce, ki so jih že pridobili oziroma pripravili za oddajo ponudbe na razveljavljeno javno povabilo, in sicer obrazec Program in obrazec Izjave naročnikov in deležnikov. Za prijavo na novo javno povabilo sta bila oddaji v fizični obliki prilagojena le obrazec Ponudba za izbor programov, ki zahteva podpis zakonitega zastopnika ali pooblaščenca in obrazec Oprema ponudbe, ki se uporabi za opremo pisemske ovojnice. Z novim javnim povabilom so bile tako spremenjene le določbe glede načina oddaje ponudb, vse ostalo pa je ostalo enako. Taka sprememba ne pomeni tako bistvene spremembe javnega povabila, da bi zainteresirani ponudniki potrebovali dlje časa za pripravo ponudb. Način oddaje ponudb je bil skladen ustaljeni praksi, neutemeljeno pa je spraševanje tožeče stranke o tem, kako so drugi ponudniki prišli do informacij v zvezi s spornim javnim povabilom.
5. Tožena stranka je vse ponudbe, ki so prispele 5.12.2014 in kasneje obravnavala po vrstnem redu prispetja in izbrala tiste, ki so izpolnjevale pogoje. Tožena stranka ni imela vpliva na to koliko bo ponudnikov, kakšni bodo programi in kdaj bodo razpoložljiva sredstva porabljena. Zatrjevanje tožeče stranke, da bi bila njena ponudba sprejeta, če bi tožena stranka določila daljši rok za oddajo ponudb, je zgolj domneva. Ponudba tožeče stranke je bila prejeta dne 8.12.2014 ob 8.00 uri in je bila 159. v vrstnem redu. Ker je komisija na seji dne 19.1.2015 ugotovila, da so za izbor ponudb razpoložljiva sredstva porabljena, je sprejela odločitev o zaprtju javnega povabila in po merilih obravnavala le še popolne ponudbe uvrščene do zap. št. 147, to je do ponudbe, ki je prispela dne 5.12.2014 ob 13.20 uri. Tožena stranka zato predlaga da se tožba tožeče stranke zavrne.
6. Tožba ni utemeljena.
7. Zakon o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) določa ukrepe države na trgu dela, s katerimi se zagotavljata izvajanje storitev javne službe na področju zaposlovanja in področju ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter delovanje sistema zavarovanja za primer brezposelnosti. Določajo se izvajalci ukrepov, predpisujejo pogoji in postopki za uveljavljanje posameznih pravic in storitev, ki jih določa ta zakon, ureja se način financiranja ukrepov ter spremljanje, vrednotenje in nadzor nad njihovim izvajanjem, kot tudi ureja zagotavljanje dela delavcev uporabniku (1.člen). Aktivna politika zaposlovanja, ki jo opredeljuje 28. člen ZUTD, kot eno izmed ukrepov države na trgu dela zajema nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev. Po določbi 47. člena ZUTD se izbor delodajalcev, ki se vključijo v izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja, izvaja z javnim povabilom za zbiranje ponudb po predpisih, ki urejajo izvrševanje proračuna, če zakon ne določa drugače. To kaže, da ukrepi na področju trga dela niso namenjeni izvajalcem, torej subvencioniranju njihove dejavnosti, pač pa so namenjeni aktivnemu vključevanju brezposelnih na trg dela.
8. Postopek javnega povabila po določbah ZUTD vodi strokovna komisija. Javno povabilo se objavi na spletnih straneh izvajalca ukrepa aktivne politike zaposlovanja, zajemati pa mora, med drugim, tudi rok za oddajo ponudb in navodilo za izdelavo ponudb. Ponudbe, ki jih na podlagi javnega povabila predložijo delodajalci, obravnava strokovna komisija po vrstnem redu njihovega prispetja do porabe razpoložljivih finančnih sredstev. Delodajalce, katerih ponudba ni sprejeta, obvesti izvajalec ukrepov aktivne politike zaposlovanja z dopisom, zoper odločitev pa je dopusten upravni spor.
9. Tožeča stranka tožbo gradi na trditvah, da tožena stranka v obravnavanem primeru ni ravnala transparentno, da je bil rok za oddajo ponudb prekratek in da ni omogočal enakih možnosti prijaviteljem, s čimer je bilo kršeno načelo enakosti prijaviteljev. Navaja tudi, da je bilo postopanje tožene stranke med samim postopkom zavajajoče. Sodišče takim trditvam tožeče stranke ni sledilo, saj meni, da je bila izpodbijana odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zato sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe in razlogov za odločitev ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:
10. Med strankama ni sporno, da je tožena stranka na svoji spletni strani dne 25.11.2014 objavila javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2015. Prav tako ni sporno, da je bilo v povabilu predvideno, da morajo ponudniki ponudbe oddati elektronsko preko portala tožene stranke, da je bil kot prvi datum pričetka oddaje ponudb določen 1.12.2014, ko je prišlo do težav pri delovanju elektronskega sistema, da je bila zato oddaja prekinjena ter določen nov datum za oddajo dne 3.12.2014, da pa je bilo zaradi ponovnih tehničnih težav javno povabilo takrat razveljavljeno s tem, da je bilo določeno, da bo na spletni strani v naslednjih dneh objavljeno novo javno povabilo. Stranki sta tudi soglasni, da je bilo novo javno povabilo objavljeno naslednjega dne, torej dne 4.12.2014 ter da je bil kot datum pričetka oddaje ponudb določen 5.12.2014, določeno pa tudi, da je povabilo odprto do porabe razpoložljivih sredstev. Tožeča stranka je zatrjevala, da je bilo novo javno povabilo na spletni strani objavljeno po 15.00 uri, vendar pa je iz dokumentacije tožene stranke razvidno, da je bilo objavljeno ob 13.04 uri. Iz podatkov upravnih spisov je nadalje razvidno, da je bila vsebina novega povabila povsem enaka prvotnemu, le da je bila kot način oddaje ponudb določena osebna oddaja ponudbe ali oddaja preko pošte, določeno pa tudi, da se za določitev pravočasnosti ponudbe upošteva trenutek, ko ponudbo prejme tožena stranka. V obvestilu, objavljenem na spletni strani tožene stranke, je bilo navedeno kateri obrazci morajo biti priloženi ponudbi in da lahko ponudniki k ponudbam priložijo obrazce, ki so jih pripravili za oddajo ponudbe na razveljavljeno javno povabilo, to je obrazec Program in obrazec Izjave naročnikov in deležnikov. Glede na zahtevane obrazce je mogoče ugotoviti, da so morali ponudniki, poleg obrazcev, ki so bili zahtevani že ob prvem razpisu, torej razpisu, ki je predvideval elektronsko oddajo ponudb, je bilo dodatno izdelati le obrazec Ponudba (opremljen je moral biti s podpisi odgovornih oseb), predviden pa je bil še obrazec Oprema ponudbe (obrazec pisemske ovojnice za oddajo ponudbe). Stranki sta soglasni, da je tožeča stranka ponudbo oddala dne 8.12.2015. Z izpodbijanim obvestilom tožeče stranke je bila tožena stranka obveščena, da se njeno povabilo ne sprejme, četudi je bilo formalno popolno in je izpolnjevalo vse pogoje javnega povabila, to pa zato, ker so razpoložljiva sredstva javnega povabila omogočala sprejetje ponudb, ki so prispele k toženi stranki do dne 5.12.2014 do 13.20 ure.
11. Glede na opisane podatke sodišče meni, da ni mogoče slediti trditvi tožeče stranke, da ravnanje tožene stranke ni bilo transparentno. Tožena stranka je vse informacije sproti objavljala na svoji spletni strani, torej ravnala na način, kot ga določa ZUTD za javna povabila. Na spletni strani so bila objavljena vsa navodila in vsi obrazci, nenazadnje je bil že v novembru 2014 objavljen Katalog programov javnih del za leto 2015, ki je zajemal tako vsebino programov kot tudi osnovne obrazce. Tožeča stranka je menila, da je bil rok za prijavo prekratek. Taka navedba bi bila lahko utemeljena, če bi imeli prijavitelji na razpolago le en dan za pripravo svojih ponudb, vendar pa je dejstvo, da je bil razpis objavljen že dne 25.11.2014. Res je sicer, da je bil ta razpis dne 3.12.2014 razveljavljen in nato naslednjega dne objavljen nov razpis, vendar pa je bil novi razpis vsebinsko popolnoma enak prvemu razpisu in se tudi v celoti skliceval nanj. Vsebina razpisa se ni v ničemer spremenila, pač pa je bil spremenjen le način oddaje ponudb. To pomeni, da so imeli ponudniki celo več časa, kot ga je predvideval prvo objavljeni razpis, saj se je kot odprtje razpisa, namesto prvotno določenega 1.12.2014, z novim razpisom določeno 5.12.2014, ponudnikom pa dana možnost, da uporabijo obrazce, ki so jih že pripravili za elektronsko oddajo ponudb. Dodatno so morali ponudniki zagotoviti le izpolnitev tipske ovojnice ter predložitev ponudbe s podpisi odgovornih oseb. Zgolj dejstvo, da je tožena stranka ob razveljaviti razpisa dne 3.12.2014 določila, da bo nov razpis objavljen v naslednjih dneh, nato pa razpis objavila dne 4.12.2014, ni zavajajoče, saj je taka najava pomenila možnost objave vsak naslednji dan od dneva razveljavitve, do objave novega razpisa pa je prišlo med delovnim časom. Trditev tožeče stranke, da je bila v neenakopravnem položaju z ostalimi, med drugim tudi zaradi krajevne oddaljenosti, zatorej ni z ničemer izkazana, saj so bili v enakem položaju vsi ponudniki in med njimi sprejeti tudi ponudniki, ki so od Nove Gorice bolj oddaljeni kot tožeča stranka (na primer iz Bovca in Idrije).
12. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da je tožba neutemeljena, saj je bila odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, trditve tožeče stranke pa niso z ničemer izkazane. Sodišče je zato tožbo tožeče stranke na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.