Jedro

Če sodišče prve stopnje za sodbo zaradi izostanka ugodilo pretiranemu denarnemu zahtevku, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 6. točke 2. odst. 354. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v delu, s katerim je tožencu naloženo, da mora tožnici plačati 1.300.000,00 SIT odškodnine (500.000,00 SIT za strah in 800.000,00 SIT za telesne bolečine) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe ter v odločbi o stroških postopka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nerazveljavljenem delu potrdi sodba prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo zaradi izostanka je sodišče prve stopnje toženca zavezalo, da mora tožnici plačati 2.050.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.9.1999, od zneska 50.000,00 SIT pa od 7.10.1995 dalje. Zavezalo ga je tudi, da mora tožnici povrniti 115.290,00 SIT stroškov postopka.

Zoper to sodbo se pritožuje toženec in navaja, da je brez zaposlitve ter da je zaradi zdravstvenih težav tudi brez dohodkov. Tožnico (bivšo ženo) je pretepel, ker je pred dobrimi tremi leti in pol grobo pretepla njuno hčer.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je sicer izdalo zamudno sodbo po 318. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP/99) čeprav bi spričo dejstva, da je bila tožencu tožba vročena pred uveljavitvijo tega zakona v skladu z 2. odst. 499. čl. istega zakona moralo pogoje za izdajo take sodbe presojati po določbah prejšnjega Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 44/99-27/90 - v nadaljevanju ZPP/77). Vendar so bile v konkretnem primeru glede večine zahtevkov izpolnjene tudi predpostavke za izdajo sodbe zaradi izostanka (332. čl. ZPP/77). Toženec je bil namreč v redu povabljen na prvi narok za glavno obravnavo (pri čemer ni bilo pripravljalnega naroka), tožnica je predlagala izdajo sodbe zaradi izostanka, toženec z vlogo ni oporekal tožbenemu zahtevku, dejstva, na katera se opirajo tožbeni zahtevki, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica, niti v nasprotju s splošno znanimi dejstvi, in tudi ni splošno znanih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da toženec iz upravičenih razlogov ni mogel priti na narok, glede zahtevkov za duševne bolečine zaradi skaženosti in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter glede zahtevka za povrnitev stroškov zdravljenja (stroškov za strežbo in nego) pa je tožba tudi sklepčna.

Tega pa ni mogoče reči za tožbena zahtevka za odškodnino za strah in za telesne bolečine. Tožnica je namreč zahtevala 500.000,00 SIT zadoščenja za strah in 800.000,00 SIT za telesne bolečine, čeprav je šlo le za udarec v glavo in za 2 cm dolgo razpočno rano na čelu, kar ni terjalo hospitalnega zdravljenja, skupaj pa le trinajst dni bolniškega staleža. S tem, ko je sodišče prve stopnje tudi glede teh zahtevkov izdalo ugoditveno sodbo zaradi izostanka (ki jo je sicer zmotno poimenovalo zamudna sodba), je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke 2. odst. 339. čl. ZPP/99, na kar mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP/99). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi (ki sicer uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar pa take sodbe ni mogoče izpodbijati) delno ugodilo in sodbo v delu, ki se nanaša na odškodnino za strah in za telesne bolečine ter stroške postopka (o teh bo namreč mogoče odločati šele po tem, ko bo znan končni uspeh strank) razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sicer pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo prve stopnje.

V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje glede zahtevkov za odškodnino za strah in za telesne bolečine izdati "sporno" sodbo.