Jedro

Obveznosti stranke iz naslova davčne izvršbe pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodne takse ni mogoče upoštevati oziroma odšteti od dohodka, ker za kaj takega ni zakonske podlage.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za umik tožbe zavrnilo (I. točka izreka), predlogu tožeče stranke za obročno plačilo sodne takse za umik tožbe ugodilo in dovolilo plačilo v dvajsetih (20) mesečnih obrokih po 35,25 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 10. 5. 2021, vsak naslednji obrok pa vsakega 10. dne v naslednjem mesecu (II. točka) ter plačilni nalog opr. št. XI Pg 1974/2020 z dne 2. 3. 2021 razveljavilo (III. točka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik in navaja, da je glede na njegovo finančno stanje tudi obremenitev 35 EUR prevelika, zato naj ga sodišče oprosti plačila sodne takse. Na račun namreč prejema mesečno le 120 EUR in ne 208 EUR, kot je to zapisano v izpodbijanem sklepu, nakazilo pokojnine in plače pa je le v višini 70% minimalne plače, ker se razlika nad tem zneskom nakazuje FURS po izvršbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je potreben restriktiven pristop. Gre namreč za izjemo od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1), izjeme pa je treba tolmačiti ozko. Institut oprostitve plačila sodnih taks je namenjen le finančno najšibkejšim slojem prebivalstva. Pogoji za oprostitev ali odlog plačila sodne takse so določeni v 11. členu ZST-1. Stranko se plačila sodnih taks oprosti, če bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani, odloži pa ji plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če oceni, da bi bila s takojšnjim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri tem se upošteva pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč, določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da kot merilo upošteva znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka znaša zaradi uskladitve od 1. 9. 2019 dalje 402,18 EUR in ne 392,75 EUR, kot je to nepravilno navedlo sodišče prve stopnje, kar pomeni, da predstavlja dvakratnik tega zneska 804,36 EUR in ne 785,50 EUR. Vendar navedena nepravilna uporaba materialnega prava na odločitev v tej zadevi nima vpliva, saj so dejansko ugotovljeni prihodki tožnika še vedno višji od tega zneska.

5. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika pravilno upoštevalo njegove redne mesečne prihodke, ki jih je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navedel sam, in sicer povprečno mesečno plačo za zadnje tri mesece, ki je znašala 208,37 EUR, in delno pokojnino v višini 608,23 EUR, skupaj povprečno mesečno 816,60 EUR. Navedeni dohodki izhajajo iz dokaznih listin, ki jih je tožnik predložil svojemu prej navedenemu predlogu (A7 – A10). Tožnik svojih pritožbenih navedb, da prejema na račun mesečno le 120 EUR in ne 208 EUR (kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu), dokazno ni podprl. Poleg tega gre za pritožbene novote, saj tega v postopku na prvi stopnji tožnik ni zatrjeval, zato jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati (337. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ne glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz že predlogu predloženih dokazil (obračunski listi plač za november 2020, december 2020 in januar 2021; A8 do A10), sicer res izhaja, da zaradi odtegljajev na račun davčne izvršbe1, tožnik na svoj račun ne prejema niti toliko (prejel naj bi novembra 2020 0,50 EUR, decembra 2020 0,40 EUR in januarja 2021 18,50 EUR). A to po stališču pritožbenega sodišča ne omogoča sklepa, da pritožnik izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev, saj take obveznosti stranke pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodne takse ni mogoče upoštevati oziroma odšteti od dohodka, ker za kaj takega ni zakonske podlage. Iz tega razloga so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da znaša nakazilo pokojnine in plače skupaj le 70 % minimalne plače, ker se razlika nakazuje na FURS po njihovi izvršbi.

6. Ker pa slednje vsekakor vpliva na finančno oziroma likvidnostno stanje tožnika kot zavezanca za plačilo sodne takse, pa to ne izključuje možnosti obročnega plačila takse, kar je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tudi storilo in tožniku plačilo dolžne sodne takse pravilno dovolilo plačati obročno. Ker mora sodišče glede na določbo petega odstavka 11. člena ZST-1 pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke je zato ob zgoraj povedanem pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožniku omogočilo plačilo sodne takse v višini 705,00 EUR v dvajsetih mesečnih obrokih po 35,25 EUR, saj navedeni znesek na mesečni ravni ob upoštevanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja ne bo občutno zmanjšal sredstev, s katerimi se tožnik preživlja.

7. Glede na vse navedeno izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

8. O zadevi je na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP odločila sodnica posameznica.

1 Tožnik je svojemu predlogu za taksno oprostitev priložil sklep o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke (A11), vendar so pri tem izostale vse trditve s tem v zvezi.