Jedro

Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da okoliščin, ki bi vplivale na odločitev o omejitvi stikov ni, kot tudi ne okoliščin, ki bi terjale takojšnjo odločitev o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne se sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim delom sklepa (I) je sodišče zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe z dne 20. 11. 2024, da se začasno, do dokončne odločitve sodišča, o predlogu za varstvo in vzgojo otrok ter stikov in plačila preživnine, otroka dodelita v varstvo in vzgojo ter oskrbo njuni materi in se stiki z njunim očetom omejijo na dvakrat tedensko po dve uri in pol, da se očetu prepove vožnja otrok v avtu in da se očetu naloži plačevanje začasne preživnine, za sina v znesku 496,97 EUR ter za hči 448,64 EUR. Za primer kršitve začasne odredbe naj bi sodišče izreklo tudi denarno kazen v višini 500,00 EUR.

2.Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija predlagateljica iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da njenemu predlogu ugodi s stroškovno posledico oziroma podredno, da sklep v izpodbijani I. in III. točki razveljavi. V obsežni pritožbi vztraja, da bi moralo sodišče z začasno odredbo odločiti o začasnem varstvu in vzgoji otrok, ker predlog ni v nasprotju z mnenjem centra za socialno delo o stanju, kot ga je opisala in ogroža interese otrok. Stiki so za otroka ogrožajoči, ker oče nad sinom izvaja nasilje in je odvisen od alkohola. Ne skrbi za šolske obveznosti, kadar sta otroka pri njem, ker popoldne pogosto zaspi, kar se odraža na slabšem učnemu uspehu. Otroka se očeta bojita. Ko se je z otrokoma vračal z avtomobilom z morja, se je odpeljal naravnost na urgenco, da bi mu ustavili krvavitev iz nosu, ker naj bi si zlomil nos, otroka pa pustil sama v avtomobilu v eni od bližnjih ulic, kjer naj bi ga čakala, če ponju ne bi prišla pritožnica. Zaradi varnosti otrok je stike potrebno omejiti na največ dve uri in pol na teden brez nočitve. Oče trenutno plačuje dogovorno preživnino, ki vključuje stike z nočitvijo, ker bi po izdani začasni odredbi bilo stikov mnogo manj, bi bilo prav, da razmerje denarnega prispevka k preživljanju otrok v breme očeta sodišče zviša do višine 80 %.

3.Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Iz mnenja, ki ga je center za socialno delo izdelal v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe (11. 12. 2024) sledi, da so trditve matere diametralno nasprotne trditvam očeta. Izjavi trinajstletnega A. in devetletne B. ne potrjujeta navedb matere, da se očeta bojita, prav nasprotno, doživljata ga kot pomembno osebo, ki ji zaupata in sta nanj navezana. B. je na razgovoru na CSD povedala, da se z očetom igra, A. pa, da se z njim dobro razume. V odnosu do očeta ni pokazal čustev nesprejemanja kot so: jeza, razočaranje, strah, prezir, sovraštvo, žalost in podobno. Izpovedal je, da je občutil razočaranje, ko ga je oče udaril, zaradi incidenta, ko je sosedov otrok z njegovega krožnika vzel hrano, ampak ga ne skrbi, da bi se to ponovilo. Tudi B. vidi očeta kot zabavnega, pogumnega, delovnega, zaščitniškega, pametnega, žalostnega, včasih tudi jeznega, oba pa si želita, da bi bil oče manjkrat jezen. Otroka nista potrdila materine trditve, da oče zlorablja alkohol. Oba zaznavata konflikt v starševskem odnosu, ki ju zelo obremenjuje in vodi v razvoj čustveno vedenjskih težav. Skladno sta izpovedala, da se ob razvezi staršev počutita slabo, da sta žalostna in da očeta pogrešata. Na stike z očetom, ki že dve leti potekajo vsaka dva tedna od petka popoldne do ponedeljka zvečer, sta se navadila. A. z očetom preživlja tudi čas, ko je na treningih in turnirjih, stike na domu očeta sprejema in želi pri njem tudi prespati skupaj s sestro.

6.Predlagateljičinih obtožb o prekomernemu uživanju alkohola nasprotnega udeleženca otroka pred centrom za socialno delo nista potrdila. Dokazano pa je, da je oče ob priložnosti, ko so bili na večerji s sosedovo družino uporabil neprimeren vzgojni ukrep, ki je pri sinu takrat nedvomno povzročil hudo stisko, enako tudi pri njegovi sestri. Vendar iz izpovedbe A. sledi, da je bil ta dogodek enkraten, zato ni v skrbeh, da bi še kdaj ponovil. Zato tudi pritožbeno sodišče ne vidi razlogov, da bi omejilo stike, ki potekajo že več kot dve leti, odkar je razpadla življenjska skupnost med staršema otrok. Da mati zelo tendeciozno prikazuje očetove negativne lastnosti, kaže tudi očitek, ki ga ponavlja v pritožbenem postopku, da je oče zanemaril skrb za trinajstletnega sina in devetletno hčerko, ker se je zaradi krvavitve iz nosu skupaj z otrokoma na poti z morja odpeljal naravnost do urgence, otroka pa bi ga morala sama čakati na bližnjem parkirišču v avtomobilu, če ponju ne bi prišla njuna mati.

7.Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da okoliščin, ki bi vplivale na odločitev o omejitvi stikov ni, kot tudi ne okoliščin, ki bi terjale takojšnjo odločitev o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo. Posledično tudi ni podlage za določitev začasne preživnine na podlagi sklepa sodišča, ki jo že doslej na podlagi dogovora z materjo plačuje oče. Odločitev je v celoti mogoče preizkusiti, sodišče je pravilno uporabilo določila materialnega prava. Dejansko stanje, kot ga je potrebno ugotoviti za izdajo začasne odredbe, pa tudi ne daje podlage za odločitev kot jo želi pritožnica. Pritožbo je zato potrebno zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da nepravdni postopek še ni končan.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.