Jedro

Tožeča stranka bi morala tožbo dopolniti z ustreznimi trditvami, s katerimi bi pojasnila razliko med vsebino dokazne listine in podanimi trditvami, saj je vsebina listine, s katero je dokazovala uporabo svojih storitev, v nasprotju z njenimi trditvami, da jih je uporabljala tožena stranka. S tem pa se izkaže, da je tožeča stranka vložila nesklepčno dopolnitev tožbe.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo in sklepom odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 37601/2013 z dne 18. 3. 2013 razveljavi tudi v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 92,70 EUR v 8 dneh, z obrestmi v primeru zamude.

2. Zoper sodbo in sklep se je zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka pritožila tožeča stranka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi in ji prizna povrnitev stroškov postopka oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo in sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, skupaj s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na pritožbi ni odgovorila.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sodbo:

5. V obravnavani zadevi je Okrajno sodišče v Ljubljani na podlagi predloga tožeče stranke (prej upnika) izdalo sklep o izvršbi VL 37601/2013 z dne 18. 3. 2013. Zoper navedeni sklep je tožena stranka (prej dolžnik) ugovarjala, da je dne 2. 6. 2008 storitve tožeče stranke naročila samo za eno leto (na naročilnico je dopisala, da ne želi samodejnega podaljšanja naročnine) in jih tudi plačala. Zato do tožeče stranke nima nobenih odprtih obveznosti. Na podlagi tako obrazloženega ugovora je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo in postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

6. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi, s katero se dopolnjuje tožba, pojasnila, da zahteva plačilo računa št. 611108395 z dne 30. 6. 2011 v znesku 450,00 EUR, ki je zapadel v plačilo 15. 9. 2011, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Strinjala se je, da tožena stranka ni želela samodejnega podaljšanja naročila. Ker pa je tožena stranka po preteku enega leta njene storitve še naprej uporabljala in za to tudi prejela račune, katere vse je, z izjemo v tej pravdi vtoževanega računa za leto 2011–2012, tudi plačala, je tožeča stranka trdila, da se je naročniško razmerje konkludentno podaljšalo. Kot dokaz svojim trditvam je tožeča stranka predložila račun in listino, ki izkazuje porabo storitev v letu 2012. Tožena stranka na pripravljalno vlogo tožeče stranke ni odgovorila.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi zgoraj povzetih trditev pravdnih strank ocenilo, da je tožena stranka prerekala navedbe tožeče stranke, da je storitve naročila oziroma da jih je uporabljala tudi v letu 2011/2012. Ker je bilo to dejstvo po prepričanju sodišča prve stopnje med pravdnima strankama sporno, je prešlo v dokazni postopek. V njem je kot relevantno presojalo listino „poraba“, ki jo je predložila tožeča stranka. Zavzelo je stališče, da gre za enostransko sestavljeno evidenco tožeče stranke, pri čemer zgolj ta listina ne more zadostiti dokaznemu bremenu tožeče stranke o tem, da je tožena stranka v spornem obdobju uporabljala predmetne storitve ter da je posledično le te dolžna plačati. Poleg tega, tožeča stranka ni podala nobenih navedb o tem, iz kakšnega razloga naj bi se predmetna listina sploh nanašala na toženo stranko, saj je v listini navedeno le ime in priimek osebe (L. G.), pri čemer tožeča stranka ne pove niti ali gre za osebo, ki je kakorkoli povezana s toženo stranko. Zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.

8. Tožeča stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni pravilno upoštevalo dejstva, da tožena stranka ni vložila odgovora na navedbe tožeče stranke, ki jih je podala v dopolnitvi tožbe. Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi trdila, da po podatkih, s katerimi razpolaga, trenutno nima nobenih obveznosti do upnika (tožeče stranke), zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožeča stranka v dopolnitvi tožbe, v zvezi s predloženimi dokazi, ni podala sklepčnih trditev. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe namreč zatrjevala, da je tožena stranka na podlagi naročilnice z dne 2. 6. 2008 po poteku enega leta še vedno uporabljala storitve B., kar je razvidno iz listine „poraba“. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi glede na vsebino navedene listine (A5), v kateri je zabeležena poraba na ime L. G. za prvi do dvanajsti mesec 2012, tožeča stranka morala tožbo dopolniti z ustreznimi trditvami, s katerimi bi pojasnila razliko med vsebino dokazne listine in podanimi trditvami, saj je vsebina listine, s katero je dokazovala uporabo svojih storitev, v nasprotju z njenimi trditvami, da jih je uporabljala tožena stranka. S tem pa se izkaže, da je tožeča stranka vložila nesklepčno dopolnitev tožbe (primerjaj s 4. točko 318. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke pravilno zavrnilo. Ker pritožbeno sodišče tudi uradoma upoštevanih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni našlo, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Glede pritožbe zoper sklep:

9. Tožeča stranka je v pritožbi zoper sklep izpodbijala odločitev o stroških postopka, v kolikor bi se pritožba tožeče stranke zoper odločitev o glavni stvari izkazala za utemeljeno. Izveden pritožbeni postopek je pokazal, da tožeča stranka s pritožbo zoper izpodbijano sodbo ni uspela. Ker obenem uradni preizkus kaže, da je odločitev sodišča prve stopnje v sklepu pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep o stroških postopka (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbama ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

11. Na podlagi petega odstavka 458. člena in prvega odstavka 366.a člena ZPP je o pritožbah odločala sodnica posameznica.