Up-756/03 - 14

9. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., na prestajanju kazni zapora v ZKPZ Z. Z., na seji senata dne 26. februarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba, ki jo je vložil A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1199/2002 z dne 14. 11. 2002 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju št. K 91/2002 z dne 16. 7. 2002, se zavrže.

2.Stroški postopka za preizkus ustavne pritožbe bremenijo proračun.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano pravnomočno sodbo je bil pritožnik (s soobtoženimi) spoznan za krivega storitve pomoči h kaznivemu dejanju ropa po tretjem in prvem odstavku 213. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - KZ). Izrečena mu je bila glavna kazen petih let zapora in stranska kazen izgona tujca iz države za dobo desetih let.

Pritožnik v ustavni pritožbi opisuje potek dogodkov od njegovega prihoda v Republiko Slovenijo in izraža nestrinjanje z izpodbijano sodbo. Izrecno zatrjuje, da so bile z izpodbijano sodbo in postopkom, ki je tekel pred njo, kršene določbe Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP). Izpodbijani sodbi vsebinsko očita zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter kršitev 23. in 25. člena ter tretje alineje 29. člena Ustave in določb 5., 6. in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP).

Pritožnik v svoji vlogi z dne 5. 11. 2003 smiselno predlaga, naj Ustavno sodišče o njegovi ustavni pritožbi odloči pred izčrpanjem pravnih sredstev - zahteve za varstvo zakonitosti, ki naj bi jo že dne 21. 1. 2003 vložil pri Vrhovnem sodišču.

B.

3.Ustavna pritožba se po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po določbi drugega odstavka istega člena lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

4.Ustavni pritožnik v ustavni pritožbi najprej ponavlja navedbe, s katerimi ni uspel v pritožbi zoper izpodbijano prvostopenjsko sodbo. Z večino teh navedb oporeka uporabi prava in ugotovitvi dejanskega stanja, kar ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v kazenskem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijane odločbe le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

5.Ker izrednega pravnega sredstva (zahteve za varstvo zakonitosti) iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti, pritožnik pa je predlagal predčasno obravnavo ustavne pritožbe, je bilo treba najprej preizkusiti, ali je v tem delu podana očitnost kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Takšnih kršitev pritožnik v zvezi z navedenim ni izkazal. Zgolj to, da je bil izid kazenskega postopka zanj neugoden in da mu je bila izrečena obsodilna sodba, še ne pomeni, da so sodišča odločala pristransko, kar bi sicer lahko pomenilo kršitev 22. oziroma 23. člena Ustave.

6.Glede preostalih zatrjevanih kršitev določb Ustave in EKČP, ki določajo človekove pravice in temeljne svoboščine, ni podana očitnost zatrjevanih kršitev. Pojem očitnosti kršitve je Ustavno sodišče opredelilo že v sklepu št. Up-62/96 z dne 11. 4. 1996 (OdlUS V, 68), v katerem je navedlo, da "očiten" pomeni takšen, ki ga ni mogoče ovreči ali omajati niti po vsestranskem preizkusu, ker vse okoliščine, zdrava pamet in vse izkušnje, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja, izključujejo vsako možnost drugačnega sklepanja. Po presoji pritožnikovih navedb in vsebine izpodbijanih sodnih odločitev z vidika zatrjevanih kršitev človekovih pravic Ustavno sodišče ugotavlja, da pritožnikov primer ni takšen.

7.Ker ni izkazana očitnost zatrjevanih kršitev človekovih pravic, se Ustavnemu sodišču ni bilo treba spuščati v presojo, ali je izpolnjen drugi pogoj iz drugega odstavka 51. člena ZUstS (nastanek nepopravljivih posledic), saj morata biti za predčasno obravnavo kumulativno izpolnjena oba pogoja.

8.Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni podana in ker niso izpolnjeni pogoji za predčasno obravnavo ustavne pritožbe, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

V postopku preizkusa ustavne pritožbe so nastali stroški prevoda ustavne pritožbe v slovenski jezik, ki bremenijo proračun. Ker je bila pritožniku, ki je beloruski državljan, prostost odvzeta, ima na podlagi 6. člena ZUstS v zvezi s tretjim odstavkom 7. člena ZKP pravico podajati Ustavnemu sodišču vloge v svojem jeziku.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in 34. v zvezi z 49. členom ZUstS ter 45. člena in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer