Jedro

Tožeča stranka v prejšnjem postopku ni bila niti stranka niti stranski udeleženec, zato bi obnovo postopka lahko predlagala le iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, če bi morala sodelovati v prejšnjem postopku kot stranka oziroma stranski udeleženec, pa ji ta možnost ni bila dana.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil predlog tožeče stranke za obnovo postopka, končanega z dokončno odločbo, št. 330-705/2009 z dne 4. 6. 2009, s katero je bilo ugotovljeno, da ima družba A. d.o.o. status kmetijske organizacije v smislu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03-UPB1, v nadaljevanju ZKZ). V obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka izvedela, da je bil z odločbo z dne 4. 6. 2009 družbi A. d.o.o. priznan status kmetijske organizacije, ko je dne 18. 12. 2009 prejela odločbo Upravne enote Tolmin z dne 14. 2. 2009, s katero je bil odobren pravni posel, sklenjen med Občino Bovec in družbo A. d.o.o., za kmetijski zemljišči s parc. št. 125/28 in 125/44 k.o. B. Za nakup navedenih zemljišč se je prijavila tudi tožeča stranka, saj ima zaradi okoliščin, ki jih navaja v predlogu za obnovo postopka, velik dejanski interes za pridobitev lastništva, pravni posel pa je bil sklenjen z družbo A. d.o.o., ker je kot kmetijska organizacija, pri nakupu uveljavljala predkupno pravico. Zaradi navedenega tožeča stranka izkazuje pravni interes in upravičenost za vložitev predloga za obnovo postopka ugotovitve statusa kmetijske organizacije družbe A. d.o.o. Tožeča stranka je predlog za obnovo postopka vložila na podlagi 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), po kateri se postopek obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. V predlogu navaja, da bi moral prvostopni organ pri ugotavljanju statusa kmetijske organizacije družbe A. d.o.o. upoštevati tudi, ali ta iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka, kot je določen v 24. členu ZKZ. Iz izkaza poslovnega izida AJPES namreč izhaja, da je imela družba A. d.o.o. v relevantnem letu 2008 čisto izgubo v višini 111.565,00 EUR. Prvostopni organ v izpodbijani odločbi zaključuje, da dejstva, ki jih tožeča stranka navaja v predlogu za obnovo postopka, oziroma dokazi, ki jih predlaga, ne morejo vplivati na odločitev v tej zadevi in niso nova dejstva oziroma novi dokazi v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Za priznanje statusa kmetijske organizacije je namreč po določbi 5. odstavka 24. člena ZKZ pomembno le, da je pravna oseba registrirana za kmetijsko dejavnost in da ustvari več kot 50% prihodkov iz kmetijske dejavnosti, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in s prihodki iz naslova državnih pomoči. Tožena stranka je prav na podlagi izpiska AJPES, na katerega se sklicuje tožeča stranka v predlogu za obnovo postopka, v predhodnem postopku ugotovila, da je imela družba A. d.o.o. v letu 2008 čisti prihodek od prodaje kmetijskih pridelkov v višini 833,00 EUR in 2.087,00 EUR prihodkov iz naslova kmetijskih subvencij, kar se v skladu z ZKZ všteva v prihodek iz naslova kmetijske dejavnosti. Dejstvo, da je družba A. d.o.o. v letu 2008 poslovala z izgubo, pa na odločanje o statusu kmetijske organizacije ne more vplivati. Na podlagi vsega navedenega prvostopni organ zaključuje, da predlog tožeče stranke za obnovo postopka ni utemeljen.

Zoper izpodbijano odločbo je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z odločbo, št. 33008-29/2010/3 z dne 23. 7. 2010, zavrnilo. Drugostopni organ pritrjuje stališču tožeče stranke, da je treba pri ugotovitvi statusa kmetijske organizacije upoštevati tudi dejstvo, ali pravna oseba iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben dohodek v smislu določbe 2. odstavka 24. člena ZKZ (najmanj ⅔ letne povprečne plače na zaposlenega v RS v letu pred ugotavljanjem pogojev), vendar pa dejstvo izgube in dokaz z izpiskom AJPES za leto 2008, za družbo A. d.o.o., nista novo dejstvo oziroma nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP, saj sta bila upoštevana že pri izdaji odločbe z dne 4. 6. 2009, v zvezi s katero se obnova postopka predlaga.

Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbi ponavlja pritožbeno navedbo, da bi morala tožena stranka pri ugotovitvi statusa kmetijske organizacije družbe A. d.o.o. upoštevati tudi, ali je ta, v letu pred ugotavljanjem pogojev, iz kmetijske dejavnosti pridobila dohodek najmanj v višini ⅔ letne povprečne plače na zaposlenega v RS. Navedeni pogoj za kmetijsko organizacijo v 5. odstavku 24. člena ZKZ sicer ni izrecno določen, vendar je glede višine dohodka treba analogno uporabiti 2. odstavek 24. člena ZKZ, ki se nanaša na kmeta, ki je fizična oseba. Ker je imela družba A. d.o.o. v letu 2008 zelo nizek dohodek, ki ga je pridobila iz kmetijske dejavnosti, in je poslovno leto zaključila z izgubo, ne izpolnjuje pogojev za podelitev statusa kmetijske organizacije po 5. odstavku 24. člena ZKZ. Do navedenega ugovora se tožena stranka ni ustrezno opredelila, obrazložitev drugostopne odločbe pa nasprotuje sama sebi. Na podlagi vsega navedenega sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, sklicuje se na razloge izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Predmet te zadeve je obnova upravnega postopka, ki je bil končan z izdajo odločbe Upravne enote Sevnica, št. 330-705/2009 z dne 4. 6. 2009, s katero je bilo ugotovljeno, da ima družba A. d.o.o. status kmetijske organizacije v smislu ZKZ.

V zadevi ni sporno, da tožeča stranka v postopku priznanja statusa kmetijske organizacije družbi A. d.o.o. ni sodelovala kot stranka in tudi ne kot stranski udeleženec. Nadalje tudi ni sporno, da tožeča stranka ne uveljavlja obnovitvenega razloga iz 9. točke 260. člena ZUP, to je, da bi morala v prvotnem postopku sodelovati kot stranka oziroma stranski udeleženec, pač pa uveljavlja razlog za obnovo postopka iz 1. točke 260. člena ZUP (nova dejstva in novi dokazi).

Po določbah 261. člena ZUP lahko obnovo postopka predlaga stranka, to je oseba, ki je sodelovala kot stranka (glej 42. člen ZUP) v prejšnjem postopku (to je v postopku, katerega obnova se predlaga), glede na določbo 3. odstavka 43. člena ZUP (po kateri ima stranski udeleženec postopka v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače), pa lahko predlog za obnovo postopka vloži tudi stranski udeleženec (to je po 43. členu ZUP oseba, ki se je zaradi izkazanega pravnega interesa udeleževala postopka, v tem primeru prejšnjega postopka). V konkretni zadevi pa tožeča stranka v prejšnjem postopku ni bila niti stranka niti stranki udeleženec. Glede na navedeno bi bilo obnovo postopka možno predlagati le iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, če osebi, ki bi morala sodelovati v prejšnjem postopku kot stranka oziroma stranski udeleženec, ta možnost ne bi bila dana. Kot že navedeno, pa v tem primeru tožeča stranka ne predlaga obnove postopka po 9. točki 260. člena ZUP, zato po presoji sodišča ni izkazala, da bi bila upravičena predlagateljica obnove postopka.

Po določbah 267. člena ZUP pristojni upravni organ v predhodnem preizkusu predloga za obnovo postopka preizkusi, ali predlog izpolnjuje procesne predpostavke za njegovo vsebinsko obravnavanje. Ena izmed njih je tudi upravičenost osebe za vložitev predloga. Ker v tem primeru tožeča stranka ni izkazala, da bi bila upravičena predlagateljica obnove postopka, bi moral prvostopni organ ob predhodnem preizkusu njen predlog zavreči na podlagi 2. odstavka 267. člena ZUP. Tožena stranka se je tako po nepotrebnem opredeljevala do tega, ali navajana dejstva oziroma predlagan dokaz v predlogu za obnovo postopka, predstavljajo nova dejstva oziroma nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP, ter o predlogu odločila po vsebini, kar pa po presoji sodišča ni šteti za bistveno kršitev določb upravnega postopka.

Na podlagi vsega navedenega je sodišče tožbo zavrnilo po 1. odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) po tem, ko je ugotovilo, da upravna organa v postopku izdaje upravnih aktov obeh stopenj nista bistveno kršili določb upravnega postopka in da so tožbeni ugovori neutemeljeni.

Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno, je sodišče v skladu s 1. odstavkom 59. člena ZUS-1 odločitev sprejelo na nejavni seji.

K točki 2 izreka: Tožeča stranka je s tožbo zahtevala tudi, da sodišče toženi stranki naloži povrnitev stroškov predmetnega postopka. Odločitev sodišča temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.