Up-288/02 - 8

30. 12. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., ki ga zastopa B. B., obeh iz Ž. Ž., na seji senata dne 12. decembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 146/01 z dne 12. 3. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožniku je leta 1996 zaradi poteka časa prenehalo delovno razmerje, sklenjeno za določen čas. Sodišče prve stopnje (sodba št. Pd 331/97 z dne 10. 11. 1998) je zahtevke pritožnika po ugotovitvi obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, reintegraciji, povračilu denarnih prejemkov za čas trajanja nezakonitega delovnega razmerja ter po povrnitvi vseh drugih denarnih in odškodninskih zahtevkov zavrnilo. Višje delovno in socialno sodišče (sodba in sklep št. Pdp 394/99 z dne 22. 2. 2001) je pritožnikovi pritožbi delno ugodilo, spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, tako da je ugotovilo obstoj delovnega razmerja pritožnika za nedoločen čas ter ugodilo njegovi zahtevi po reintegraciji. Razveljavilo pa je sodbo sodišča prve stopnje glede zahtevkov za plačilo plače, regresa za letni dopust za leto 1997 in odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ter v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem delu je pritožbo pritožnika zavrnilo. Vrhovno sodišče je na revizijo delodajalca sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča spremenilo v ugotovitvenem delu ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnik v laični ustavni pritožbi pojasnjuje okoliščine v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja pri delodajalcu. Navaja, da se s sodbo revizijskega sodišča ne strinja, ker naj bi mu z odločitvijo kršilo človekove pravice in temeljne svoboščine.

Sodišča naj bi pristransko sodila, saj so odločila v korist delodajalca, katerega obramba naj bi temeljila na lažnih dokumentih in lažni izpovedbi. Delodajalec naj bi mu tudi grozil, sodišča pa naj bi dopustila vmešavanje v družino. Zaradi ravnanja delodajalca naj bi mu bilo onemogočeno uveljavljanje pravic iz socialnega varstva. Delodajalec in sodišča naj ne bi upoštevala, da se mu je poslabšalo zdravstveno stanje in da je medtem postal invalid III. kategorije. Na vročitev sodbe sodišča prve stopnje naj bi čakal 100 dni. Zatrjuje kršitev 2., 14., 15., 22., 23., 34., 35., 50. in 52. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. Ustavna pritožba ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru rednega sodstva, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati same po sebi kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Očitka pritožnika, da sta bili z izpodbijano sodbo kršeni določbi 2. in 15. člena Ustave, ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče preverja le kršitve določb Ustave, ki zagotavljajo človekove pravice in temeljne svoboščine, omenjeni določbi pa to sami po sebi nista.

5.Načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), ki se na področju sodnih postopkov izraža kot pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), je procesno pravno jamstvo, ki bi lahko bilo kršeno, če sodišče svoje odločitve ne bi obrazložilo, če bi samovoljno odločilo drugače, kot odloča sicer, ali če bi ob uporabi zakona zavzelo stališče, ki ne bi bilo v skladu z Ustavo. Tega izpodbijani sodbi ni mogoče očitati. Kršitev ustavnega procesnega jamstva ni mogoče utemeljevati s pavšalno navedbo, da je sodišče presodilo v korist delodajalca in zato ravnalo pristransko.

6.Pritožnik le pavšalno navaja, da je na vročitev sodbe sodišča prve stopnje čakal 100 dni, kar bi se lahko štelo za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prvi odstavek 23. člena Ustave). Ker pritožnik zatrjevane kršitve ni z ničimer utemeljil, je Ustavno sodišče ni obravnavalo.

7.Kršitev pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave) in varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave) pritožnik utemeljuje s sklicevanjem na zapisnik sodišča prve stopnje. Ustavno sodišče pri obravnavanju zatrjevanih kršitev človekovih pravic presoja le tiste navedbe, ki se nanašajo na akte, ki so predmet ustavne pritožbe. Pritožnik je k ustavni pritožbi priložil zapisnika sodišč prve stopnje v zadevah št. Pd 133/01 in št. P 111/99, ki se na predmet te ustavne pritožbe ne nanašata, ni pa pojasnil, v kakšni zvezi bi bila lahko z njim. Ustavno sodišče zato v okviru navedb pritožnika ni moglo ocenjevati kršitev teh ustavnih pravic.

8.Z navedbami, da ni mogel uveljaviti pravice za primer brezposelnosti, pritožnik ne more utemeljiti kršitev pravic iz 50. člena Ustave (pravica do socialne varnosti) ter 52. člena Ustave (pravice invalidov) v postopku prenehanja delovnega razmerja.

9.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan