Jedro

Ker iz dokaznega postopka izhaja, da tožnika kot lastnika zemljišča geodet sploh ni upošteval, da lastniki sosednjih zemljišč niso bili pozvani k temu, da pokažejo svojo mejo, temveč je geodet zgolj zabil mejnike, kjer je sam ocenil, da poteka meja, ter da lastniki niso bili opozorjeni na posledice, če svoje meje ne pokažejo, zapisnik pa jim tudi ni bil prebran pred podpisom, je po presoji sodišča zapisnik nepravilno voden in podpis takšnega zapisnika za udeleženca mejne obravnave ne more imeti pravnih učinkov, kot bi jih imel podpis na zapisniku, ki bi ustrezal zahtevam za javno listino.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Ptuj št. 02112-2357/2020-2 z dne 5. 11. 2020 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 469,70 EUR, v roku 15 dni, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po poteku paricijskega roka za izpolnitev dalje do plačila.

V presežku se stroškovni zahtevek pooblaščenke tožeče stranke zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Ptuj (v nadaljevanju GURS) je z odločbo št. 02112-2357/2020-2 z dne 5. 11. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) v postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije začete na predlog stranke A. A. (v nadaljevanju stranke z interesom) odločila, da se v k.o. ... kot urejena evidentira meja (del meje) parcel 741/1, 751 in *45/1 s sosednjimi parcelami 753, 754, 755 in 989 (1. točka izreka). V 2. točki izreka je bilo odločeno, da se v k.o. ... v postopku evidentiranja parcelacije (združitve) ugotovijo naslednje spremembe: ukinjene parcele 751 in *45/1, nove parcele 751/1. Hkrati je bilo odločeno še, da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga odločbe ter da stroškov postopka ni (3. in 4. točka izreka).

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je predstavnik geodetskega podjetja B. B., s.p., po pooblastilu A. A., dne 7. 10. 2020 na GURS vložil zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parcel 741/1, 751, *45/1 s sosednjimi parcelami 753, 754, 755, 989 in parcelacije (združitve parcel) 751, *45/1 v k.o. ... Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnika o evidentiranju podatkov v Zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik) izdelal samostojni podjetnik B. B., s.p. Ker je GURS ugotovila, da ni razlogov za zavrženje oziroma zavrnitev vloge ter da so na mejni obravnavi imeli možnost sodelovati vsi lastniki oziroma upravljavci parcel, na katere se izpodbijana odločba nanaša, je v skladu z drugim odstavkom 40. člena in prvim odstavkom 52. člena ZEN o zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Odločba je bila izdana na podlagi 40. in 52. člena ZEN in 118. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter odločeno, da bo po dokončnosti odločbe GURS evidentirala urejeno mejo in nov del meje kot urejen del meje v zemljiškem katastru in izdala obvestilo o površinah parcel, ki imajo mejo urejeno in površino novih parcel.

Z navedeno odločbo se tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) kot lastnik parcel 753, 754 in 755, ki mejijo na parcele 741/1, 751 in *45/1, katerih deli mej so se urejali, ni strinjal in je zoper prvostopenjsko odločbo vložil pritožbo. Iz pritožbenih navedb izhaja, da tožnik predlagani in evidentirani meji nasprotuje, saj ta ni določena pravilno, na mejni obravnavi pa njegove navedbe niso bile upoštevane. Meja med njegovo parcelo 753, na kateri stoji objekt, in parcelo *45/1, je kapnica obstoječega objekta, linija meje med parcelama pa bi morala zato potekati v ravni liniji, vzdolž do konca njegove parcele št. 755. Dne 20. 6. 2022 (dva dni po mejni obravnavi) se je oglasil pri geodetu in izjavil svoje nestrinjanje s predhodno predlagano mejo in zahteval, da se izvede ponovna obravnava, vendar ga geodet ni upošteval, GURS pa je kasneje izdala izpodbijano odločbo. Mejnik je bil prav tako po mejni obravnavi izruvan in ga ob cesti sedaj ni.

Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) je z odločbo št. 35301-28/2021-2550/2 z dne 11. 7. 2022 (v nadaljevanju drugostopenjska odločba) pritožbo tožnika zavrnila in odločila, da stroškov pritožbenega postopka ni bilo (1. in 2. točka izreka).

Tožbene navedbe

Tožnik se z odločitvijo upravnih organov ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je geodet na mejni obravnavi dne 18. 6. 2020 vkopal pet mejnih znamenj (mejnikov), in sicer med parcelo 751 in parcelo 753 do dotikališča točke 5600 (15091), ki predstavlja tromejo med parcelami 989, 751 in 753 do dotikališča točke 5202KL (18297), naprej do dotikališča točke 5203PL (18298), dotikališča točke 5300 (15268) in dotikališča točke 5600 (15263). Iz priloženega elaborata izhaja, da je meja med parcelami 741/1, 751 in *45/1 s sosednjimi parcelami 753, 754, 755 in 989, vse k.o. ..., označena s petimi mejnimi znamenji v ravni liniji, kar pa ne drži. Geodet B. B. je prvi mejnik med občinsko cesto, parcelo 989, in parcelo tožnika, 753 in *45/1, vse k.o. ..., postavil na mejni obravnavi z zamikom cca. 1 metra navznoter na parcelo 753, k.o. ..., pred elektro omarico na parceli 753, k.o. ..., in ne v ravni liniji, kot zarisano na priloženem elaboratu. Nekaj dni pred sprejemom izpodbijane odločbe je prišel na parcelo 753 z osebnim vozilom, na katerem je pisalo "B. B.”, pri geodetu zaposlen delavec, ki je bil prisoten tudi na mejni obravnavi dne 18. 6. 2020, in izpulil mejnik na parceli 753, k.o. ..., do dotikališča točke 5600 (15091), to je prvi na meji med parcelama 989 (občinska cesta) in med 753 in *45/1 k.o. ... Po mejni obravnavi dne 18. 6. 2020 je geodet očitno sam protipravno popravil mejo, tako da je v dne 18. 6. 2020 ugotovljeno mejo in postavljena mejna znamenja posegel po mejni obravnavi ter spremenil potek meje, določene na mejni obravnavi, in sicer je spremenil mejo, ki predstavlja tromejo med parcelami 989, 751 in 753, vse k.o. ..., tako da je v elaboratu mejo v tem delu zravnal, na mejni obravnavi pa je bila zamaknjena od dotikališča točke 5202KL (18297) do dotikališča točke 5600 (15091), na parcelo 753 pred obstoječo elektro omarico cca. 1 meter na navedeno parcelo.

Nadalje tožnik v tožbi navaja še, da postopek vodenja zapisnika mejne obravnave in celoten postopek evidentiranja meje ni bil izveden v skladu z določili ZEN. V skladu z devetim odstavkom 31. člena ZEN in 4. člena Pravilnika mora zapisnik mejne obravnave vsebovati natančen potek in vsebino v postopku opravljenih dejanj in danih izjav ter mora geodet zapisnik voditi tako, da je iz njega mogoče nedvomno ugotoviti, pri katerih dejanjih so bili posamezni udeleženci prisotni in kaj so izjavili. V opisu poteka mejne obravnave mora geodet navesti zlasti kateri udeleženci so pokazali svojo pokazano mejo, ker s predlagano mejo ne soglašajo. V šestem odstavku je določeno, da mora geodet na mejni obravnavi posebej opozoriti in v zapisniku navesti med drugim, da se šteje, da se udeleženci strinjajo s predlagano mejo, če niso pokazali svoje pokazane meje, tudi če na mejni obravnavi s predlagano mejo ne soglašajo, v devetem odstavku pa je določeno, da preden udeleženec podpiše zapisnik mejne obravnave, mu ga mora geodet prebrati. Vse navedeno v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno. Celo sam geodet je po zapisniku mejne obravnave spremenil mejo in vkopano mejno znamenje odstranil ter mejo spremenil, kot je bilo navedeno. Zapisnik ne odraža dejanskega dogajanja na mejni obravnavi, ne dejansko vkopanih mejnikov na mejni obravnavi, prav tako ne upošteva, da je tožnik podal pripombe na zapisnik o poteku meje, te pripombe pa niso bile upoštevane. Zaradi nezakonitega aktivnega ravnanja pooblaščenega geodeta, ki se odraža v nepravilno vodenem zapisniku, spremenjenem poteku meje s strani geodeta po izvedeni mejni obravnavi in podpisanem zapisniku tudi podpis takega zapisnika za udeleženca mejne obravnave ne more imeti pravnih učinkov, kot bi jih imel podpis na zapisniku, ki bi ustrezal zahtevam za javno listino. Tožnik je zapisnik podpisal, vendar je menil, da podpisuje izključno prisotnost na mejni obravnavi, ni pa bil seznanjen z njegovo vsebino. Odločitev upravnega organa, ki temelji na zaključku, da je zahteva po vpogledu elaborata ureditve meje prestala preizkus iz 35. člena ZEN in da so podani pogoji za odločanje po 40. členu ZEN, je tako nezakonita.

Glede na vse navedeno, tožnik predlaga, da sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, zadevo pa na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka tega člena vrne organu v ponovni postopek, v katerem bo moral elaborat ureditve meje vrniti v odpravo pomanjkljivosti zapisnika, s ponovitvijo dela mejne obravnave.

Odgovor na tožbo

Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču dne 13. 10. 2022 posredovala upravni spis zadeve.

Navedbe strank z interesom

Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v zvezi s 3. alinejo 16. člena ZUS-1 tožbo v upravnem sporu poslalo v odgovor strankama z interesom, in sicer A. A. in Občini T. (oba lastnika nepremičnin, katerih meje so se urejale). Nobena od strank z interesom na tožbo ni odgovorila.

Je pa stranka z interesom A. A. na naroku za glavno obravnavo dne 24. 10. 2024 prerekala navedbe tožnika in navajala, da meja še vedno poteka po kapnici objekta. Iz meritev velikosti parcel izhaja, da je bila pred meritvami in po meritvah razlikah nula. Poleg tega je tožnik v postopku navedel samo meritve iz ene parcele, ob tem pa je zatajil, da je z meritvami na drugih parcelah pridobil, kar mu je geodet tudi pojasnil.

Izvedba glavne obravnave

Sodišče je v zadevi odločilo po opravljenih narokih za glavno obravnavo dne 24. 10. 2024 in 9. 1. 2025 (prvi odstavek 51. člena ZUS-1). Na narok za glavno obravnavo dne 24. 10. 2024 je pristopil tožnik in stranka z interesom A. A., medtem ko toženka in stranka z interesom Občina T. na narok nista pristopili, nobena od njiju izostanka ni opravičila. Sodišče je zato narok izvedlo v odsotnosti pravilno vabljene toženke in stranke z interesom Občine T. (drugi odstavek 58. člena ZUS-1). Narok za glavno obravnavo dne 9. 1. 2025 je sodišče prav tako izvedlo v odsotnosti pravilno vabljene toženke in obeh strank z interesom, saj je od strank na narok pristopil le tožnik, ostali udeleženci svojega izostanka niso opravičili (drugi odstavek 58. člena ZUS-1).

Dokazni sklep

V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35301-28/2021-2550-2 z dne 11. 7. 2022 (dokaz A2), zapisnik mejne obravnave št. UM 52-20 z dne 18. 6. 2020 (dokaz A3), odločbo GURS št. 02112-2357/2020-2 z dne 5. 11. 2020 (dokaz A4), izjavo C. C. (dokaz A5), izjavo Č. Č. (dokaz A6), izjavo D. D. (dokaz A7), izjavo E. E. (dokaz A8), fotografijo (dokaz A9), skico - prikaz parcel (dokaz A10), skico (dokaz A11), fotografije mejnikov (dokaz A13, A14, A15) ter vse ostale listine in priloge v sodnem in upravnem spisu. Prav tako je sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem tožnika, stranke z interesom A. A., zaslišalo pa je tudi priče D. D., E. E., Č. Č., C. C., B. B. in F. F.

Dokazni predlog tožnika po ogledu dejanskega stanja v naravi je sodišče kot nepotreben zavrnilo, saj je ocenilo, da dejansko stanje relevantno za sprejem sodne odločitve celovito in popolno izhaja iz izvedenega dokaznega postopka. Izvedba dokaza z ogledom v naravi tako po presoji sodišča z ničemer ne bi pripomogla k odločitvi sodišča ter kot takšna tudi ne bi bila skladna z načelom ekonomičnosti in smotrnosti postopka.

Sodna presoja

Tožba je utemeljena.

Pri presoji izpodbijane odločbe sodišče izpodbijani akt preizkusi v mejah navedb oziroma razlogov, ki so navedeni v tožbi (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), hkrati pa je dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih ter materialnih določb zakona, pri čemer mora že po uradni dolžnosti preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe, ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Pri tem se skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP).

Predmet sodne presoje v predmetni zadevi je pravilnost in zakonitost odločitve GURS o evidentiranju mej parcel 741/1, 751 in *45/1 s sosednjimi parcelami 753, 754, 755 in 989, vse k.o. ... sprejeta na podlagi elaborata geodeta B. B. in zapisnika mejne obravnave št. UM 52-20 z dne 18. 6. 2020.

V času izdaje izpodbijane odločbe (načelo zakonitosti) je bilo urejanje in evidentiranje urejene meje predpisano v III. poglavju Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) od 26. člena dalje. Skladno z navedenim je strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje (drugi odstavek 26. člena ZEN), ki vsebuje predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru, in zapisnik mejne obravnave. Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Če se meja, ki so jo pokazali lastniki parcel, razlikuje od predlagane meje, vsebuje elaborat ureditve meje tudi prikaz poteka pokazane meje (drugi odstavek 29. člena). Sestavni del elaborata ureditve meje je zapisnik mejne obravnave (prvi odstavek 32. člena ZEN), v katerem se navedejo kraj in čas njene izvedbe, vabljeni in prisotni udeleženci ter opiše njen potek. Poleg podpisa udeleženca mora biti naveden datum tega podpisa. Podrobnejši način vodenja zapisnika mejne obravnave določi minister (drugi odstavek 32. člena). Zapisnik mejne obravnave podpišejo geodet, ki je vodil mejno obravnavo, in lastniki. Če kateri od lastnikov noče podpisati, geodet to dejstvo in razloge za odklonitev podpisa navede v zapisniku. Vanj se vpišejo tudi vse pripombe, ki jih dajo lastniki k poteku postopka mejne obravnave oziroma na zapisnik. Lastniki lahko podpišejo le prisotnost na mejni obravnavi (tretji odstavek 32. člena). Mejna obravnava mora potekati, kot je določeno v 31. členu ZEN.

S Pravilnikom o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Pravilnik) je bil v času izdaje izpodbijane odločbe natančneje urejen način vodenja zapisnika mejne obravnave. Ta je določal, da zapisnik mejne obravnave piše pooblaščeni geodeti, ki vodi mejno obravnavo ali druga oseba po njegovih navodilih (prvi odstavek 28. člena). Pred začetkom mejne obravnave se lahko pripravi okvirni del zapisnika mejne obravnave, ki vsebuje:- navedbo parcelne številke parcele, za katero se bo urejala meja, ter ime in šifro katastrske občine; - navedbo kraja in časa začetka izvedbe mejne obravnave; - navedbo imena in priimka pooblaščenega geodeta, ki vodi mejno obravnavo; - navedbo oseb, vabljenih na mejno obravnavo. Če je vabljena fizična oseba, se navede ime in priimek, naslov stalnega prebivališča in leto rojstva, za pravne osebe pa ime oziroma firmo in naslov sedeža. Za vsakega vabljenega se navede tudi parcelno številko parcele, katere lastnik je. Če vabljena oseba ni lastnik parcele, ki se ureja, ali lastnik sosednje parcele, mora biti naveden razlog vabila (npr. hipotekarni upnik) (drugi odstavek istega člena). Na začetku mejne obravnave se ugotovi, katere vabljene osebe so prisotne. Če so na mejni obravnavi poleg vabljenih oseb prisotne druge osebe, ki so lahko stranke v mejni obravnavi v skladu z zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin, se zanje v zapisniku mejne obravnave navede podatke (tretji odstavek istega člena). Zapisnik mejne obravnave vsebuje natančen potek in vsebino v postopku opravljenih dejanj in danih izjav. Vodi se tako, da je iz njega mogoče nedvoumno ugotoviti, pri katerih dejanjih so bili posamezni udeleženci prisotni in kaj so izjavili. V opisu poteka mejne obravnave mora biti navedeno zlasti, kateri udeleženci soglašajo s predlagano mejo in kateri udeleženci so pokazali svojo pokazano mejo, ker s predlagano mejo ne soglašajo. Iz zapisnika mejne obravnave mora biti nedvoumno razvidno, na katero predlagano mejo ali njen del oziroma pokazano mejo ali njen del se nanaša soglasje oziroma druge izjave udeležencev. Meja se v zapisniku mejne obravnave navede s parcelno številko, ki jo meja določa, del meje pa s parcelno številko sosednjih parcel ali z eno ali več skic meje ali dela meje parcele (četrti odstavek istega člena). Pooblaščeni geodet na mejni obravnavi posebej opozori in v zapisniku mejne obravnave navede: - katere pokazane meje se razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra, z navedbo dejanskih in dopustnih odstopanj za vsako lomno točko na tej meji; - da je udeležence na mejni obravnavi, ki so pokazali mejo, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, opozoril, da take meje ni mogoče evidentirati v zemljiškem katastru kot urejene meje; - da se šteje, da se udeleženci strinjajo s predlagano mejo, če niso pokazali svoje pokazane meje, tudi če na mejni obravnavi s predlagano mejo ne soglašajo; - podatke oziroma dejansko stanje v naravi, na podlagi katerih je določil predlagano mejo, če se dve ali več pokazanih mej ne razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra (peti odstavek istega člena). Preden udeleženec podpiše zapisnik mejne obravnave, se mu ga prebere. Če želi, zapisnik mejne obravnave udeleženec prebere sam. Če je na mejni obravnavi več udeležencev, pooblaščeni geodet lahko prebere udeležencu le tisti del zapisnika, ki se nanaša nanj, če se ta udeleženec s tem strinja (deveti odstavek istega člena). Če udeleženec želi podpisati le svojo prisotnost na mejni obravnavi, mora biti to v zapisniku mejne obravnave nedvoumno zapisano, navedeno pa mora biti tudi, pri katerih dejanjih je bil prisoten (deseti odstavek istega člena).

Če po prejemu elaborata ureditve meje GURS ugotovi, da elaborat izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 35. člena ZEN in ni zahtevana dopolnitev elaborata ter da so se mejne obravnave udeležili vsi lastniki in s predlagano mejo soglašajo, po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o evidentiranju urejene meje (drugi odstavek 40. člena ZEN). Če ti pogoji niso izpolnjeni GURS razpiše ustno obravnavo in postopa na način predviden v 37. - 40. členu ZEN.

Listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil v mejah svoje pristojnosti, je javna listina in dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 169. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP), zato je tudi zapisnik mejne obravnave (lahko) javna listina. Zapisnik velja kot dokaz o poteku in vsebini dejanja in o danih ustnih izjavah ob dveh pogojih: 1) da je sestavljen v skladu z zakonom in 2) da pred njegovo sklenitvijo ni bilo pripomb. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini oziroma kopiji javne listine dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena (prvi odstavek 171. člena ZUP). Zato je pomembno, ali je sestavljen tako, kot določa predpis in ali njegova vsebina odraža dejansko dogajanje na mejni obravnavi.

21.V obravnavani zadevi med strankami postopka ni sporno, da so bili lastniki nepremičnin, katerih meja se je urejala, prisotni na mejni obravnavi dne 18. 6. 2020, ki jo je vodil geodet B. B. Prav tako v postopku ni sporno, da je bil na mejni obravnavi sestavljen zapisnik mejne obravnave, ki je bil kasneje priložen elaboratu ureditve meje, v katerem je v zvezi s potekom meje in dogajanjem na mejni obravnavi zapisano, da sta stranki sporazumno pokazali mejo znotraj določene tolerance ter da je bilo na 4. strani zapisnika, ki se nanaša na morebitne pripombe strank po tem, ko jim je bil zapisnik prebran, navedeno "ni pripomb" (dokaz A3). Prav tako ni sporno, da je bila na mejni obravnavi meja, ki se je urejala, označena s petimi mejniki.

22.Sporno pa je, ali zapisnik odraža dejansko dogajanje na mejni obravnavi ter ali sta bila mejna obravnava in zapisnik vodena v skladu z ZEN in Pravilnikom. Bistvo tožbene naracije tožnika je, da zapisnik mejne obravnave ne odraža resničnega dejanskega stanja, saj se s potekom predlagane meje ni strinjal, glede poteka meje je imel pripombe, ki jih je geodetu povedal, ta pa jih ni zabeležil, zapisnik mu ni bil prebran ter mu je bilo rečeno, da podpisuje samo svojo prisotnost na geodetski odmeri. Hkrati zatrjuje tudi, da meja zarisana oziroma določena v elaboratu ni meja določena in pokazana na mejni obravnavi, saj je bil kasneje mejnik na cesti odstranjen, v elaboratu pa meja zarisana drugače. Te ugovore je tožnik podal že v pritožbi v upravnem postopku, na njih pa je vztrajal tudi v sodnem postopku.

23.Tožnik torej smiselno uveljavlja, da zapisnik ni bil pravilno in zakonito sestavljen. Po presoji sodišča je te njegove navedbe mogoče razumeti kot dokazovanje nepravilnosti zapisnika o mejni obravnavi v skladu z drugim odstavkom 80. člena ZUP. Okoliščine, ki jih ugovarja tožnik, ne predstavljajo napake volje, ki je na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZEN v pritožbi ali v postopku upravnega spora ne bi bilo možno uveljavljati, pač pa njegovi ugovori predstavljajo kršitev 32. člena ZEN o pravilni sestavi zapisnika, kar pa je predmet presoje sodišča v upravnem sporu. Pri tem sodišče v zvezi z ugovori tožnika dodaja še, da v konkretnem primeru tožnik povečini zatrjuje negativna dejstva. Le-teh stranka praviloma ne more dokazovati oziroma je njihovo dokazovanje že po naravi stvari zahtevnejše od dokazovanja pozitivnih dejstev, zaradi česar je nabor dokaznih sredstev ustrezno manjši. V tem oziru je tožnik v postopku pred sodiščem predlagal lastno zaslišanje in zaslišanje več prič prisotnih na mejni obravnavi (družinski člani, geodet, njegov pomočnik). Takšne izjave so za presojo, da listina ne odraža dejanskega dogajanja na mejni obravnavi, ob upoštevanju narave zadeve in okoliščin konkretnega primera, po presoji sodišča primeren dokaz.

24.V dokaznem postopku je tako za presojo okoliščin (ne)pravilnosti zapisnika mejne obravnave in dogajanja na njej sodišče zaslišalo priče D. D., E. E., Č. Č., C. C., B. B., F. F. ter tožnika in stranko z interesom A. A. kot stranki.

25.Priča D. D., žena tožnika, ki je bila prisotna na mejni obravnavi, je v okviru svojega zaslišanja izpovedala, da je na dan mejne obravnave 18. 6. 2020 prišel geodet B. B., začel meriti, iskati mejo, označevati, brez da bi pojasnil kaj počne ali kaj piše. Pokazal je mejo, brez da bi karkoli razložil, in zabil pet mejnikov. Tožnik je ves čas nasprotoval poteku meje in trdil, da je meja kapnica, vendar njegove pripombe niso bile upoštevane. Geodet ga ni hotel poslušati, temveč je samo zabijal mejnike. Vsi so bili laiki, prepričani, da bo geodet pošteno postavil mejo, saj gre za strokovnjaka. Zapisnik mejne obravnave ni bil prebran, tožnik je menil, da podpisuje zgolj prisotnost na mejni obravnavi. Po mejni obravnavi je šel tožnik k geodetu, da bi se z njim pogovoril, vendar se ni dalo več nič narediti. Prav tako je po mejni obravnavi bil izpuljen mejnik, kot meja pa je zdaj vrisana ravna črta. Meja bi v resnici morala biti zamaknjena za en meter, kot je bil zabit mejnik na mejni obravnavi. Enako je izpovedala tudi priča Č. Č., sin tožnika, ki je bil prav tako prisoten na mejni obravnavi. Pojasnil je, da je na mejni obravnavi mejo pokazal geodet, ki je mejo tudi postavil, pri tem pa ni razložil zakaj tako postavlja mejo. Oče (tožnik) je imel ves čas pripombe, vendar geodet tega ni upošteval. Zagotovo ne drži, da so na mejni obravnavi sporazumno pokazali mejo. To je geodet zgolj zapisal, vendar ne drži. Geodet na mejni obravnavi jih tudi ni ničesar poučil, zapisnik ni bil prebran, podpis je bil vsiljen, tožnik pred vsemi ni podpisal zapisnika, z geodetom sta bila na drugem mestu. Na mejni obravnavi je geodet zabil pet mejnikov, zadnjega mejnika pri cesti danes več ni. Meja parcele na cesti bi morala namreč biti zamaknjena, danes pa je tam narejena ravna črta. Zadnji mejnik je odstranil pomočnik gospoda B. B. Tožnik se je po mejni obravnavi večkrat oglasil pri geodetu, vendar ga je odslovil.

26.Da se potekom meje tožnik ni strinjal je izpovedala tudi priča E. E., brat tožnika, ki je bil prisoten na mejni obravnavi v delu, v katerem se je urejala meja z njegovo parcelo, vendar pri tem glede okoliščine, ali je tožnik pripombe povedal geodetu ni vedel izpovedati ničesar. Je pa izpovedal, da jim geodet ni ničesar pojasnil, prav tako ni prebral zapisnika. Tožnik je zapisnik podpisal pri cesti, vsi ostali so takrat sedeli za mizo pod orehom. Tega dne je bilo zabitih pet mejnikov, vendar zadnjega mejnika danes več ni; odstranil ga je pomočnik gospoda B. B., kar je videla C. C., sam ni bil prisoten. Dalje pa priča C. C. glede poteka mejne obravnave ni vedela izpovedati ničesar, saj ni bila neposredno prisotna, je pa izpovedala, da je videla, kako je pomočnik geodeta po mejni obravnavi, v jesenskem času (takrat so delali silose) izruval mejnik na cesti. Ko je videla, da nekdo hodi po cesti, je to sporočila tožniku. Tast (tožnik) je bil zelo razočaran in razburjen, saj se nikoli ni strinjal s potekom meje.

27.Sodišče je izpovedbam zgoraj navedenih prič v celoti sledilo, saj so vse priče dogodke opisale kot so jih same neposredno zaznale na mejni obravnavi dne 18. 6. 2020 oziroma po njej, njihove izpovedbe pa, kljub temu da gre za družinske člane, po presoji sodišča tvorijo smiselno in prepričljivo celoto, zato sodišče njihove izpovedbe v celoti povzema. V svojih izpovedbah so bile namreč vse priče prepričljive, jasne in neprotislovne, dogodke so opisale na način, kot so jih same neposredno zaznale, njihove izjave pa so v celoti skladne tudi z dogajanjem kot ga je na mejni obravnavi in po njej opisal tožnik v svoji izpovedbi. Tudi njegovi izjavi je zato sodišče v celoti sledilo. Da se tožnik s predlagano mejo ni strinjal je po presoji sodišča mogoče sklepati tudi iz izpovedbe stranke z interesom A. A., ki je sicer resda izpovedal, da je bila meja določena sporazumno, a je hkrati povedal tudi, da je imel tožnik ves čas pripombe in se je "vtikoval" v delo geodeta. Slednje je po presoji sodišča indic dejstvu, da se tožnik s potekom meje ni strinjal, kar so sicer izrecno potrdile zgoraj omenjene priče v okviru svojega zaslišanja.

28.Priči B. B. in F. F., geodet in njegov pomočnik, sta sicer izpovedala nasprotno kot priče, in sicer da so bile stranke o vsem poučene, da je bila meja določena sporazumno in da niso imele pripomb, saj bi bile sicer te v zapisniku zapisane, vendar pa se istočasno priči konkretnega primera nista več natančno spominjali. Slednje je po življenjskem izkustvu glede na naravo geodetskega dela razumljivo in izkustveno utemeljeno, sodišče pa njunima izpovedbama v delu, v katerem nista skladni s prepričljivimi izpovedbami prič in tožnika zato ni sledilo. Je pa priča B. B., enako kot so to izpovedali tožnik, priča D. D. in Č. Č., potrdil, da se je tožnik po mejni obravnavi oglasil pri njem, vendar ga je napotil na GURS, saj je bil terenski del zaključen, kar po oceni sodišča posredno izkazuje, da je glede poteka meje obstajal nek spor oziroma predvsem, da dogodki z ureditvijo meje na mejni obravnavi niso potekali tako sporazumno in brez pripomb, kot je to zapisano v zapisniku o mejni obravnavi.

29.Na podlagi zgoraj obrazloženega sodišče zaključuje, da je v predmetni zadevi prepričljivo izkazano, da zapisnik mejne obravnave ne odraža dejanskega dogajanja na mejni obravnavi. Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka se v predmetni zadevi tožnik z mejo, ki jo je pokazal geodet, ni strinjal, imel je pripombe, zatrjeval je, da meja poteka po kapnici, vendar geodet tega ni upošteval in tega tudi ni zavedel v zapisniku. Prav tako je dokazni postopek pokazal, da meja ni bila sporazumno določena med strankami, da stranke niso bile ustrezno poučene na način kot to zahteva ZEN, zapisnik pa strankam tudi ni bil prebran oziroma si ga pred podpisom niso prebrale same.

30.Dodatno bi moral zapisnik obsegati natančen potek in vsebino o postopku opravljenih dejanj in danih izjav (četrti odstavek 28. člena Pravilnika), a zapisnik po presoji sodišča tako ni bil pisan. Zapisnik je vnaprej pripravljen in navedeno, da je bila strankam pokazana predlagana meja, da je stopnja zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov 2 metra in da se v postopku ureditve meje uredi meja med parcelami, ki jih stranki sporazumno pokažeta znotraj določene tolerance. Na koncu je pripis še "brez pripomb" (str. 4 zapisnika, dokaz A3). Iz začetka zapisnika mejne obravnave (dokaz A3) sicer na začetku izhajajo pravni pouki strankam, vendar je bil v tem delu zapisnik vnaprej pripravljen, v dokaznem postopku pa je, kot izhaja iz zgoraj obrazloženega, bilo ugotovljeno, da takšni pravni pouki strankam niso bili dani. Kot že obrazloženo je po petem odstavku 28. člena Pravilnika pooblaščeni geodet na mejni obravnavi dolžan posebej opozoriti in v zapisniku mejne obravnave navesti 1) katere pokazane meje se razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra z navedbo dejanskih in dopustnih odstopanj za vsako lomno točko na tej meji, 2) da je udeležence na mejni obravnavi, ki so pokazali mejo, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, opozoril, da take meje ni mogoče evidentirati v zemljiškem katastru kot urejene meje, 3) da se šteje, da se udeleženci strinjajo s predlagano mejo, če niso pokazali svoje pokazane meje, tudi če na mejni obravnavi s predlagano mejo ne soglašajo, 4) podatke oziroma dejansko stanje v naravi, na podlagi katerih je določil predlagano mejo, če se dve ali več pokazanih mej ne razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra. Ker iz dokaznega postopka izhaja, da tožnika kot lastnika zemljišča geodet sploh ni upošteval, da lastniki sosednjih zemljišč niso bili pozvani k temu, da pokažejo svojo mejo, temveč je geodet zgolj zabil mejnike, kjer je sam ocenil, da poteka meja ter da lastniki tudi niso bili opozorjeni na posledice, če svoje meje ne pokažejo, zapisnik pa jim tudi ni bil prebran pred podpisom, je po presoji sodišča zapisnik nepravilno voden in podpis takšnega zapisnika za udeleženca mejne obravnave ne more imeti pravnih učinkov, kot bi jih imel podpis na zapisniku, ki bi ustrezal zahtevam za javno listino.

31.Glede na vse obrazloženo sodišče zaključuje, da v konkretnem primeru mejna obravnava in zapisnik mejne obravnave nista bila vodena in zapisana v skladu z določili ZEN in Pravilnika. Odločitev prvostopenjskega organa, ki je na podlagi predloženega elaborata in zapisnik mejne obravnave izdala odločbo na podlagi 40. člena ZEN v skrajšanem postopku, je posledično nezakonita. Sodišče je zato na podlagi tretje in posledično druge točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek. V ponovljenem postopku je upravni organ dolžan upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovega stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1). Zaradi potrebe po celoviti in enotni ureditvi in evidentiranju mej vseh v postopek vključenih nepremičnin, je sodišče izpodbijano odločbo, tudi ob upoštevanju zahtevka tožnika odpravilo v celoti (tudi v delu, v katerem se ta nanaša na novo nastalo parcelo parc. št. 751/1 k.o. ...). V ponovljenem postopku bo morala GURS elaborat ureditve meje, skupaj s zapisnikom mejne obravnave, vrniti v odpravo pomanjkljivosti na način, da bo slednji voden na zakonit način, vsebovati pa bo moral tako kronološki potek dogajanja kot tudi vse navedbe in pripombe lastnikov zemljišč. Glede na vsebino novega zapisnika mejne obravnave in tudi elaborat, bo nato prvostopenjski organ moral ponovno odločiti o evidentiranju meje. Ker so že zgoraj ugotovljene nepravilnosti razlog za odpravo izpodbijane odločbe, se sodišče do drugih tožbenih navedb, zlasti do navedb o odstranitvi mejnika na cesti ni rabilo opredeliti, opozarja pa, da mora elaborat ureditve meje v celoti upoštevati mejo dogovorjeno in določeno na mejni obravnavi. Morebitno kasnejše spreminjanje poteka meje brez mejne obravnave in brez prisotnosti vseh lastnikov sosednjih nepremičnin ni dopustno.

Stroški postopka

32.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po določilu četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga je v postopku upravnega spora zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na glavni obravnavi, upravičen do povrnitve stroškov v višini 385,00 EUR z 22% DDV v znesku 84,70 EUR, skupno 469,70 EUR, kar je sodišče naložilo v plačilo toženki.(II. točka izreka). Pooblaščenka tožnika je sicer priglasila še potne stroške za prihod na narok, vendar do njihove povrnitve ni upravičena, saj so vsi stroški tožnika ob upoštevanju 5. člena Pravilnika, zajeti v pavšalno priznanem strošku, ki ga je v upravnem sporu predvidel zakonodajalec. V presežku se zato zahtevek pooblaščenke tožnika zavrne.

33.Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi s 378. členom OZ).

34.Sodna taksa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti.

-------------------------------

Enako Kerševan E. (ur.), Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 266, točka 5. in 7.

Vrhovno sodišče RS sodba opr. št. X Ips 438/2005 z dne 10. 9. 2009.

ZEN je veljal do 3. 4. 2022.

Ur. l. RS št. 48/18, 51/18-popr., 25/19.

35. člen ZEN določa: (1) Geodetska uprava po prejemu zahteve za evidentiranje urejene meje preizkusi, ali elaborat ureditve meje vsebuje vse predpisane sestavine in, ali podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru. Geodetska uprava tudi preveri, ali je bila lastniku parcele, katere meja se ureja, in lastnikom sosednjih parcel, ki so na dan izvedbe mejne obravnave kot lastniki vpisani v zemljiško knjigo, zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. (2) Če elaborat ureditve meje ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, geodetska uprava pozove vlagatelja zahteve za evidentiranje urejene meje, da ga v določenem roku dopolni. Če ga v tem roku ne dopolni, se zahteva s sklepom zavrže. (3) Geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za evidentiranje urejene meje tudi, če: 1. je ni vložila upravičena oseba; 2. že teče postopek evidentiranja urejene meje ali sodni postopek ureditve meje. (4) Geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za evidentiranje urejene meje, če: 1. je bila meja urejena po tem zakonu ali sodnem postopku in se v zahtevi za evidentiranje urejene meje predlaga nova ureditev meje in ne njena natančnejša določitev; 2. elaborata ureditve meje ni izdelalo geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev, v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost; 3. je elaborat ureditve meje kot odgovorni geodet podpisala oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta geodetskih storitev, v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost; 4. je mejno obravnavo izvedla oseba, ki ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev; 5. je elaborat ureditve meje izdelalo geodetsko podjetje, ali je postopek urejanja meje izvedel geodet, ali je elaborat ureditve meje potrdil odgovorni geodet, v nasprotju s tretjim odstavkom prejšnjega člena tega zakona; 6. če podatki ne omogočajo evidentiranja predlagane meje v zemljiškem katastru; 7. če ni bila zagotovljena udeležba vsem lastnikom iz prvega odstavka tega člena; 8. niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji za izdajo odločbe o evidentiranju urejene meje.

Enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006.

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.