Jedro

Za odločitev o upravičenosti do dodatka za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je bistveno, kot izhaja iz 22.e člena ZSPJS in kot je obrazložilo Vrhovno sodišče RS v sklepih VIII Ips 11/2020 in VIII Ips 56/2020, ali javni uslužbenec preseže pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, pri čemer ni bistveno, ali te rezultate preseže z opravljanjem del in nalog svojega delovnega mesta ali zaradi opravljanja dela izven delokroga. Za presojo, ali preseže pričakovane rezultate dela, pa je treba najprej ugotoviti, kakšni so pričakovani rezultati dela javnega uslužbenca.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani del sodbe in izpodbijani sklep se razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožniku iz naslova neizplačanega dodatka za povečan obseg dela obračuna skupno 11.608,40 EUR bruto ter izplača pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prisojenih posamičnih mesečnih zneskov, kot je razvidno iz izreka sodbe in sklepa (točka I.a izreka). V presežku je zahtevek zavrnilo (točka I.b izreka). S sklepom, ki ni pod pritožbo, je zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na obračun in plačilo davkov ter prispevkov (točka II izreka). Toženki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 1.820,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točka III izreka). S sklepom z dne 21. 12. 2021 je toženki naložilo plačilo stroškov postopka tožniku še v znesku 306,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženka se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper ugodilni del sodbe in odločitev o stroških ter zoper sklep. Navaja, da že iz tožnikove izpovedi sledi, da je bil razbremenjen ostalih nalog, ki jih je imel kot vojak manipulant SIMES, ker je delal kot vodnik službenega psa. Priča A. A. je na več mestih izpovedal, kako so se naloge dnevno razdeljevale ter da je tožnik zaradi nalog vodnika službenega psa delal manj ostalih nalog. Sama narava tožnikovega dela ne dopušča, da bi mogel hkrati opravljati naloge vodnika ter hkrati tudi naloge manipulanta. Tudi priča B. B. je izpovedal, da je nadrejeni poskušal enakomerno razdeljevati naloge. V času odsotnosti tožnika je delo manipulanta moralo biti opravljeno in se je posledično delo moralo razdeliti med vse delavce. Izpodbijana sodba nima razlogov za prisojo v najvišjem odstotku (tj. 20 %) dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Okoliščina, da je tožnik sicer opravljal tudi dela in naloge, ki niso v opisu formacijske dolžnosti, še ne pomeni, da bi bil zaradi tega dodatno obremenjen. Tožnik ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu, saj bi moral za posamezne mesece, za katere vtožuje dodatek, navajati, kakšen je bil pričakovan obseg dela ter za koliko ga je presegel. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali ostali manipulanti za SIMES določenega dela niso opravili in ga je (kasneje) moral opraviti tožnik. Ni obrazložilo, iz česa izhaja, da tožnik ni bil razbremenjen drugih delovnih nalog. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevek v celoti zavrne, oziroma ju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožb. 3. Tožnik v odgovoru na pritožbi prereka navedbe toženke. Navaja, da se je v postopku ugotovilo, da je tožnik delal več, kot če bi opravljal le delo manipulanta za SIMES. Konkretno je navedel, koliko dodatnih ur je delal s službenim psom ter katere naloge, kar so potrdile vse priče. Logično je, da tožnik ni hkrati oziroma sočasno kosil in se ukvarjal s psom. Pritožba spregleda izpoved priče A. A., ki je potrdil, da je tožnik moral poleg dodatnega dela s psom opravljati tudi vse drugo delo manipulanta za SIMES. Navajanje toženke, da ni pravilno priznana višina dela plače v deležu 20 %, je prepozno, saj temu ni ugovarjala pravočasno. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 214. člena ZPP. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožb ter potrditev izpodbijanega dela sodbe in izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) v zvezi s 366. členom ZPP izpodbijani del sodbe in izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbah, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Tožnik je pri toženki zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 5. 2017 in razporejen na formacijsko dolžnost „vojak specialist manipulant za SIMES“. V tem sporu od toženke za obdobje od decembra 2014 do aprila 2019 zahteva del plače za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela v deležu 20 % osnovne plače. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik opravljal delo vodnika službenega psa, da to dodatno delo ni bilo zajeto pod opis nalog skrbnika psa oziroma ni spadalo v delokrog formacije, na katero je bil razporejen, ter da ni bil razbremenjen drugih rednih nalog formacijske dolžnosti. Na tej podlagi je presodilo, da je tožnik iz naslova delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela po 22.e členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 56/2002 s spremembami) v zvezi z Uredbo o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega za javne uslužbence (Ur. l. RS, št. 53/2008 s spremembami) upravičen do 20 % osnovne plače. Takšna presoja je materialnopravno zmotna, saj navedene ugotovitve ne zadostujejo za utemeljenost tožnikovega zahtevka.

7. Prvi odstavek 22.e člena ZSPJS določa, da se lahko javnemu uslužbencu izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje posameznih nalog uporabnika proračuna. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor proračunskega uporabnika za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, pooblaščenim za organizacijo dela, ki ga lahko skleneta za daljše obdobje. Po tretjem odstavku citiranega člena določi Vlada z uredbo pogoje, merila in obseg dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela tudi za javne uslužbence iz prvega odstavka tega člena.

8. Za odločitev o upravičenosti do dodatka za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je bistveno, kot izhaja iz 22.e člena ZSPJS in kot je obrazložilo Vrhovno sodišče RS v sklepih VIII Ips 11/2020 in VIII Ips 56/2020, ali javni uslužbenec preseže pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, pri čemer ni bistveno, ali te rezultate preseže z opravljanjem del in nalog svojega delovnega mesta ali zaradi opravljanja dela izven delokroga. Za presojo, ali preseže pričakovane rezultate dela, pa je treba najprej ugotoviti, kakšni so pričakovani rezultati dela javnega uslužbenca. To v tožnikovem primeru pomeni, da bi bilo treba za presojo, da je z opravljanjem dela vodnika psa in ostalega dela manipulanta za SIMES presegel pričakovane rezultate dela, najprej ugotoviti, kakšni so ti bili, in sicer bi bilo treba konkretno ugotoviti, kakšni so bili v posameznem mesecu vtoževanega obdobja pričakovani rezultati dela tožnika, in šele nato, ali jih je tožnik presegel. Če se je zaradi odrejenih nalog tožniku obseg njegovega dela povečal, to samo po sebi še ne pomeni, da je s tem tudi presegel pričakovane rezultate.

9. Čeprav je sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve navedlo, da je ugotavljalo, ali je tožnik v zadevnem obdobju dejansko presegel pričakovane rezultate dela, so v izpodbijani sodbi izostale prav te ugotovitve. Pritožbeno sodišče je zato utemeljenima pritožbama toženke ugodilo in na podlagi 355. člena ZPP izpodbijani del sodbe in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo moralo ugotoviti dejstva glede pričakovanih rezultatov tožnikovega dela in njihovega morebitnega preseganja z obsegom opravljenega dela v posameznem mesecu vtoževanega obdobja, in sicer konkretizirano za vsak mesec posebej, pri čemer ni bistveno, ali je do morebitnega preseganja pričakovanih rezultatov dela prišlo pri opravljanju nalog delokroga formacijske dolžnosti ali drugih dodatnih nalog.

10. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti pri ugotavljanju za odločitev bistvenih dejstev, predvsem glede pričakovanih rezultatov dela tožnika in njihovega preseganja. Ni namen instančnega odločanja prenos ugotavljanja dejstev in odločanja s prve na drugo stopnjo, pač pa preverjanje pravilnosti izpodbijane odločitve. Z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje glede na dosedanji potek postopka ne bo kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.