Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V konkretnem primeru je pritožnica nedopustno izpodbijala v prvostopnem postopku ugotovljeno dejansko stanje.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo svoj sklep o izvršbi opr. štev. I 2005/04074 z dne 28.4.2005, v veljavi, potem ko je ugotovilo, da obstoji terjatev iz izdanega sklepa o izvršbi in da ne obstoji terjatev iz pobotnega ugovora. O stroških je odločilo tako, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti 463,87 EUR stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo toženka. Poudarja, da tožeča stranka ni poslala sodišču argumentirane specifikacije, katere plačilne postavke iz računov uveljavlja ter zavaja sodišče in terja plačilo terjatve, ki dejansko ne obstaja ter ne upošteva sklepe organov stanovanjske hiše. Niso bili posredovani dokumenti, katere plačilne postavke so bile plačane in katere ne. Tožena stranka tudi ni prejela opomina. Vse obveznosti je poravnala. Podražitev za centralno ogrevanje ni bila v skladu s sprejetimi sklepi lastnikov, ki so zapisani v zapisniku Zbora lastnikov z dne 15.9.2004. Sodišče ni upoštevalo preplačil iz naslova centralnega ogrevanja za obdobje 2000 do 2005, kar je razvidno iz priloženih obračunov, ki so podlaga izpovedbi priče Š., ki je sodišče ni upoštevalo. Sklicuje se na listine, ki izkazujejo seznanjenost priče s problematiko in njeno verodostojnost. Navaja preplačila iz naslova centralnega ogrevanja za sezone: 2000/2001, 2001/2002, 2003/2004, 2004/2005 ter prilaga listine oziroma izračune preplačil ter vsako preplačilo natančno analizira in pojasnjuje izračune preplačil. Tudi izvedenec Š. omenja, da je postopek preračuna v skladu s Pravilnikom. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. štev. I 2005/04074 z dne 28.4.2005, ni veljaven, ker je tožeča stranka prejela tudi sklep o izvršbi, opr. štev. 0004 I 2005/04074 z dne 3.6.2005, v katerem je izvršba razveljavljena. Ni upoštevano, da tožeča stranka ni v postopku likvidacije. Tožeča stranka tudi ni uskladila Pogodbe o upravljanju in Statuta Skupnosti lastnikov z veljavno stanovanjsko zakonodajo.
Pritožba ni utemeljena.
Predmetni spor je spor majhne vrednosti, saj vrednost denarnega zahtevka, ki ga je uveljavljala tožeča stranka ne presega 2.000,00 evrov (glej 443. člen v zvezi z petim odstavkom 130. člena Zakona o pravdnem postopku (neuradno prečiščeno besedilo, ki obsega: Zakon o pravdnem postopku - ZPP-UPB3, Ur. l. RS, št. 73/2007 z dne 13. avgust 2007; Zakon o arbitraži - ZArbit, Ur.l . RS, št. 45/2008 z dne 9. maja 2008 in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/2008 z dne 9. maja 2008; v nadaljevanju ZPP). V skladu z določbo 1. odstavka 458. člena ZPP pa je mogoče sodbo v sporu majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To pa pomeni, da ni mogoče uveljavljati pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitev dejanskega stanja. Zgolj tega pa po vsebini uveljavlja toženka v pritožbi, ko trdi, da tožeča stranka ni specificirala posameznih vtoževanih postavk in ni predložila ustrezne dokumentacije, ki bi specificirano izkazovala njen tožbeni zahtevek, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo preplačil centralnega ogrevanja, in v zvezi s tem vprašanjem ni upoštevalo izpovedi priče J. Š. in je zmotno ocenilo oz. ni upoštevalo listinske dokumentacije (obračunov, zapisnikov zbora lastnikov, dopise in izjave, naštete v pritožbi) ter je nepravilno po drugi strani upoštevalo le trditve tožeče stranke in izvedenca Š., ki pa je upošteval tudi listine, ki izkazujejo njena preplačila iz navedene postavke. Pritožnica na ta način nedopustno izpodbija dokazno presojo sodišča prve stopnje, ki je vse izvedene dokaze (vključno z v pritožbi navedenimi dokazi) tudi ovrednotilo v ožji dokazni oceni in nanjo oprlo svoje ugotovitve, po katerih toženka tožeči stranki dolguje terjani znesek, sama pa ni izkazala svojega pobotnega zahtevka. V izogib nepotrebnemu ponavljanju se sodišče prve stopnje sklicuje na obširne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Vse pritožbene trditve in očitki torej napadajo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in jih zato pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati.
Glede pritožbenih očitkov, da akti stanovanjske hiše (Pogodba o upravljanju in Statut Skupnosti lastnikov) niso usklajeni z zakonom, ter da tožeča stranka ni bila v postopku likvidacije, pa je treba pritožnici pojasniti, da v tej pravdi, ko se presoja njena obveznost plačati neporavnane obveznosti, nimajo nobenega pravnega pomena. Prav tako je pravno nepomembno njeno sklicevanje na drug izvršilni postopek, ki ne more vplivati na veljavnost v tem samostojnem in od drugega postopka neodvisnem postopku, izdanega sklepa o izvršbi.
Končno a nenazadnje pa je treba pritožnici še pojasniti, da je bila s svojimi obveznostmi seznanjena na podlagi izročenih ji računov, katerim pred tem postopkom niti ni ugovarjala, in poseben opomin ni bil potreben.
Ker sodišče tudi ugotovilo kakšne po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in materialnopravne kršitve, je ob povedanem bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).