Jedro

V primeru kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 2. v zvezi s 1. odst. 133. člena KZ mora biti obtožbeni očitek, da je bila telesna poškodba prizadejana s sredstvom, s katerim se lahko telo hudo poškoduje tako opredeljen, da je iz opisanih značilnosti sredstva (npr. teža, velikost, oblika) jasno razvidna ta zatrjevana nevarnost sredstva. V izpodbijani sodbi je navedeno le, da naj bi obdolženi S.V. "s palico" udaril V.V. po glavi in desni roki, pri tem pa lastnosti palice niso z ničemer natančneje opredeljene, tako da bi bilo iz njih razvidno, da gre dejansko za nevarno sredstvo. Ni mogoče sicer zaključiti, da je že vsaka palica nevarno sredstvo. Pritrditi pa je tudi pritožniku, ko opozarja, da je po spremembi obtožnega predloga na glavni obravnavi v njem ostal določno konkretiziran le očitek, da je obdolženi S.V. povzročil V.V. raztrganino na desnem komolcu (medtem, ko se desno uho le omenja brez navedbe katere vrste poškodba naj bi bila na njem povzročena). S tem, ko je v izreku prvostopenjske sodbe sodišče dopolnilo opis dejanja z navedbo poškodb tudi na desnem ušesu, ki jih spremenjeni obtožni predlog torej ni več navajal, je bila prekoračena obtožba in s tem storjena kršitev določb kazenskega postopka po 9. točki 1. odst. 371. člena ZKP.

Izrek

Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega S.V., se sodba sodišča prve stopnje v delu zoper obdolženega S.V. (zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 2. v zvezi s 1. odst. 133. člena KZ) razveljavi tudi po uradni dolžnosti ter v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je Okrajno sodišče v S. razsodilo, da sta obdolženi S.V. in obdolženi V.V. kriva storitve, prvi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 2. v zvezi s 1. odst. 133. člena KZ in drugi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. odst. 133. člena KZ. Na podlagi 50. člena KZ sta bili obdolžencema izrečeni pogojni obsodbi v katerih se jima je določilo, vsakemu tri mesece zapora, ki pa se v primeru obeh obdolženih ne bodo izrekle, če obdolženca v preizkusnih dobah enega leta ne bosta storila novega kaznivega dejanja. Na podlagi 1. odst. 95. člena ZKP je bilo še odločeno, da sta obdolženca dolžna plačati stroške kazenskega postopka iz 2. odst. 92. člena ZKP ter vsak na 70.000,00 SIT odmerjeno povprečnino.

V pritožbenem postopku višja državna tožilka predloga ni podala.

Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega S.V. je bilo treba prvostopenjsko sodbo razveljaviti tudi po uradni dolžnosti.

V primeru kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 2. v zvezi s 1. odst. 133. člena KZ mora biti obtožbeni očitek, da je bila telesna poškodba prizadejana s sredstvom s katerim se lahko telo hudo poškoduje tako opredeljen, da je iz opisanih značilnosti sredstva (npr. teža, velikost, oblika) jasno razvidna ta zatrjevana nevarnost sredstva. Gre namreč za zakonski znak tega kaznivega dejanja oz. njegove izvršitvene oblike, ki mora biti v opisu dejanja dovolj konkretiziran, tako da je mogoče v dokaznem postopku tudi preverjati oz. ugotavljati to zatrjevano okoliščino. V izpodbijani sodbi je navedeno le, da naj bi obdolženi S.V. "s palico" udaril V.V. po glavi in desni roki, pri tem pa lastnosti palice niso z ničemer natančneje opredeljene, tako da bi bilo iz njih razvidno, da gre dejansko za nevarno sredstvo. Ni mogoče sicer zaključiti, da je že vsaka palica nevarno sredstvo; poleg tega pa niti obrazložitev izpodbijane sodbe ni navedla razlogov, ki bi uporabljeno palico opredelili kot nevarno sredstvo. Že te pomanjkljivosti prvostopenjske sodbe so narekovale njeno razveljavitev po uradni dolžnosti, saj je bila tako storjena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odst. 371. člena ZKP.

Pritrditi pa je tudi pritožniku, ko opozarja, da je po spremembi obtožnega predloga na glavni obravnavi v njem ostal določno konkretiziran le očitek, da je obdolženi S.V. povzročil V.V. raztrganino na desnem komolcu (medtem, ko se desno uho le omenja brez navedbe katere vrste poškodba naj bi bila na njem povzročena). S tem, ko je v izreku prvostopenjske sodbe sodišče dopolnilo opis dejanja z navedbo poškodb tudi na desnem ušesu, ki jih spremenjeni obtožni predlog torej ni več navajal, je bila prekoračena obtožba in s tem storjena kršitev določb kazenskega postopka po 9. točki 1. odst. 371. člena ZKP.

Zaradi navedenih razlogov je bilo treba prvostopenjsko sodbo v delu zoper obdolženega S.V. razveljaviti in jo v tem obsegu vrniti prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Pritožbeno sodišče se zato ni moglo ukvarjati z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami, s katerimi se uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, se bo pa moralo do njih opredeliti prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku. Zlasti bo treba v tem okviru z večjo natančnostjo preveriti obrambno zatrjevanje obdolženega S.V., da je bil s strani V.V. na dvorišču svoje stanovanjske hiše napaden ter, da se je pri tem le branil in oceniti, če vendarle ni šlo pri tem za silobran ali prekoračen silobran. Posebej pa bo moralo prvostopenjsko sodišče paziti na prepoved predpisano v 385. členu ZKP, saj je bila v tem primeru podana pritožba samo v obdolženčevo korist. Glede na navedeno je bila prvostopenjska sodba v delu zoper obdolženega S.V. razveljavljena (zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 2. v zvezi s 1. odst. 133. člena KZ) ter v tem obsegu vrnjena prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.